Od leve k desni: Matjaž France, dr. Roberto Biloslavo, Boris Oman, Iztok Škerlič

Dogodek je potekal pod naslovom Prenova poslovnih modelov za trajnostni razvoj: dobre prakse v navtični industriji. Člani projektne skupine iz obeh fakultet so najprej predstavili dosedanje rezultate projekta, med katerimi je poleg pregleda akademskih podlag za poslovne modele, pripravo baze podjetij v navtični industriji in njihove povezave v mediteransko bazo treba zagotovo izpostaviti metodologijo za inoviranje poslovnih modelov na podlagi treh stebrov trajnostnega razvoja: ekonomskem, okoljskem in družbenem.

Ravno to metodologijo so v okviru projekta pilotno implementirali na primeru dveh podjetij, Porting, d. o. o., ki je upravljalec Marine Izola in Adriaservice, ki se ukvarja z oddajo plovil v najem pretežno za turizem. Vodji obeh podjetij sta predstavila sodelovanje s projektno skupino kot pozitivno in sta zadovoljna z dosedanjimi rezultati. Matjaž France, vodja Marine Izola:

"Dobrodošel je bil neobremenjen pristop – brez predhodnih idej in stereotipov, ki jih imamo sicer znotraj podjetja, ker smo v to delo vpeti ves čas. Dosegli smo kup drobnih inovacij na različnih področjih. Zdaj moramo počakati in videti, kakšne spremembe bodo prinesle na dolgi rok." Boris Oman, direktor podjetja Adriaservice je priznal, da je bilo delo naporno, saj prostora za prebojne inovacije ni, produkti so dani, storitev se izvaja, pa vendar vidi v sodelovanju tudi koristi: "Vmes smo slekli in preoblekli firmo in šli do drobovja. Nismo odkrili tople vode, ampak sčasoma se mi zdi, da bomo nekaj spremenili. Sami tega ne bi niti znali, niti zmogli."

Izzive poslovanja in inoviranja na področju navtike v Sloveniji, pa tudi v širšem sredozemskem območju so udeleženci soočili na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Biloslavo. Na področju infrastrukturnih podjetij, torej marin in pristanišč, so za večje inovacije potrebna sredstva, ki presegajo zmožnosti posameznih podjetij, ampak se za ta namen išče tudi zunanje vlagatelje, pa tudi evropska sredstva. Možnost razvoja je predvsem v plavajočih pomolih, ki so bolj prilagodljivi, saj se je konfiguracija plovil zelo spremenila v primerjavi s tistimi pred 20 leti.

Priložnosti, pa tudi veliki izzivi so tudi v povezovanju podjetij, ne le znotraj navtične panoge, ampak tudi drugih področij tako na obali kot v zaledju, je poudaril Iztok Škerlič, JZP Izola in dodal, da poleg primerov dobrih praks zaradi neustreznih poslovnih modelov ali zgolj pomanjkanja znanja na področju žal obstajajo tudi primeri dobrih poslovnih idej, ki pa niso uspele zaživeti. Ravno v tej točki vidi tudi priložnosti za večje povezovanje med gospodarsko sfero, univerzo in podpornimi organizacijami.

Dr. Jana Hojnik

V sklepnem delu posveta je poleg poziva k aktivnejšemu sodelovanju odmevala tudi ugotovitev, da se Slovenci premalo zavedamo svojega morja: poudarjamo svoj mali kos obale, pozabljamo pa, da sodi poleg tudi večji kos morja. Navtična panoga je usmerjena ravno v uporabo, da ne rečemo izkoriščanje tega, zato je smiselno, da se poslovanja loti trajnostno, ne le v odnosu do okolja, ampak tudi družbe.