Školjka je v prijetno urejenih pritličnih prostorih Zdravstvenega doma v Piranu na Cankarjevem nabrežje 9/a. Ustanovila jo je Občina Piran, ki tudi sicer sofinancira njeno dejavnost. Kljub temu, da deluje že dobri dve desetletji, ugotavljajo, da jih v okolju še vse premalo poznajo, zato vabijo starejše in njihove svojce, da jih obiščejo, bolje spoznajo in se jim, če želijo, pridružijo.

Center trenutno obiskuje vsak dan sedem zadovoljnih starejših Pirančanov in ko smo jih obiskali, so se ravno pripravljali na praznovanje rojstnega dneva kar dveh varovancev. Matilda Sivka jih je napolnila 84, Jože Belec pa 57. V kuhinji centra so jima spekli torto, prižgali so svečke na njej in jima ob taktih harmonike Saše Mehore veselo nazdravili.

Kot je povedala animatorka v centru Vanda Golob, so veseli vsakega novega varovanca, saj je v naši družbi okoli take oblike skrbi za starejše še vse preveč predsodkov. "Starejše je nemalokrat strah, da bodo morali od doma, nekam, kjer bodo pozabljeni. Zato se  obračamo tudi na njihove svojce, da nas, čeprav še ne rabijo kake pomoči in družbe, obiščejo in spoznajo, kako je pri nas. Ko je doma neizbežno, da je treba nekaj narediti, se pojavi problem, da se starostnik in ritem v njegovi družini temu prilagodi. Večina se odloči, ko je že pozno in če nas poznajo, je prehod na obiskovanje našega centra toliko lažji. Zato pravimo, da si je potrebno vzeti čas, nas obiskati in spoznati prednosti bivanja v našem centru. To se obrestuje in tudi sami se gremo radi predstaviti v krajevne skupnosti v občini," pravi Golobova.

Po njihovih izkušnjah se vsak starostnik vklopi v nov ritem in družbo po dveh do treh dneh. Do vsakega imajo individualen pristop, delajo z njimi, skrbijo za družabnost, a pustijo da imajo zasebnost in čim več medsebojnih stikov. Dan se začne s prilagojeno telovadbo, ki ji sledijo družabne igre, tudi miselne, za utrjevanje spomina. Poleg tega nekateri pletejo, rišejo, imajo vaje za pisanje in skratka ob pestrih delavnicah počnejo vse, kar želijo in jih obdrži aktivne. Peljejo jih tudi ven na sprehode.

Varovanci so lahko v centru cel dan, ali pa po želji, vendar ne manj kot dve uri. Če se tako odločijo, jim postrežejo dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico oziroma kar od tega potrebujejo. V storitev je vključena tudi nega, pomoč pri njej in na primer celo kopanje. Nekateri tako zaradi slabih pogojev doma pridejo k njim samo na kopanje, drugi samo na kosilo, tretji pa le zaradi druženja. V centru se jim vsekakor prilagodijo in vsak lahko pove svoje želje ter potrebe. 

Vse starostnike, ki želijo preživeti v centru le kaki dve urici, vabijo ob četrtkih od 9. do 11.30. ure na brezplačne delavnice. Izvajajo tudi pomoč na domu, za katero skrbi  vodja centra Helena Kostnikar.