Potem ko je Direktorat za prostor in graditev Ministrstva za naravne vire in prostor objavil predlog spremembe državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom, ki bi omogočil gradnjo vzporednega, levega tira ter ukinil obstoječo železniško progo med Koprom in Prešnico, se je župan Mestne občine Koper Aleš Bržan sestal s Komisijo za spremljanje gradnje drugega tira Divača–Koper in nekaterimi primorskimi poslanci. Srečanja so se udeležili mag. Tamara Kozlovič, Robert Janev, Aleksander Prosen Kralj, Andreja Živic in Felice Žiža.

Županova komisija za spremljanje gradnje drugega tira se zavzema za izpeljavo namere vlade, ki jo je ob odprtju viadukta Vinjan potrdila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, in sicer da se gradnja dvotirne proge začne že v letu 2026. "Začetek del leta 2026 bi pomenil neprekinjeno delo izvajalcev, s tem pa znatne prihranke pri organizaciji gradbišč. Obstaja namreč utemeljena bojazen, da bo s potencialnim odmikom od tega datuma investicija bistveno dražja od pričakovanih 300 milijonov evrov," meni predsednik županove komisije Jadran Bajec.

Za pohitritev postopkov se zavzema tudi župan Aleš Bržan, saj je izvedba projekta dvotirne proge Divača–Koper za Mestno občino Koper bistvenega pomena: "Levi tir je za našo občino pomemben tako z gospodarskega in okoljskega vidika kot tudi zaradi trajnostnega in sonaravnega razvoja velikega dela koprskega podeželja. Naselja Podpeč, Rakitovec, Zazid, Krtina, Hrastovlje, Dol so ohromljena, pod velikim demografskim in razvojnim pritiskom. Ukinitev obstoječe proge med Koprom in Prešnico bi tem naseljem dala možnost razvoja, denimo v smeri trajnostnega turizma."

Ministrstvo za naravne vire in prostor naj bi državni lokacijski načrt vladi v sprejem predložilo oktobra letos, kar je po prepričanju Komisije za spremljanje gradnje drugega tira Divača–Koper skrajni rok, ki omogoča začetek gradnje levega tira v letu 2026. Na današnjem sestanku so tako primorski poslanci podprli prizadevanja župana in komisije po pohitritvi postopkov za sprejem državnega lokacijskega načrta, hkrati pa se zavzeli za čimprejšnji sprejem Zakona o drugem tiru, ki bi poleg definiranja investitorja za gradnjo dvotirne proge določil tudi načine financiranja in upravljanja.