Slovenija je v času, ko so bile v koaliciji stranke iz vrst EPP, naredila reformne korake, je dejal Weber, vodja najmočnejše politične družine v Evropi. "Pri vladi Roberta Goloba ne vidim nobenih velikih reformnih korakov, kar se kaže v zdravstvenem sektorju in protestih kmetov v Ljubljani," je bil kritičen. Potreba po reformah je velika, vlada pa ni sposobna narediti velikih korakov, je dejal in dodal, da je osrednje vprašanje, kako ji bo uspelo državo pripraviti na prihodnost.

Glede ruske invazije na Ukrajino je dejal, da pri ljudeh opaža ogromno solidarnosti z napadeno državo. "Podpora ostaja visoka, a politika mora pojasnjevati. Zato sem razočaran, ko se na primer slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon vedno znova bolj postavlja na stran politike razumevanja, ki naj bi ga bila deležna Rusija, in pri sankcijah bolj pritiska na zavoro," je dejal. Kot je dodal, bi bilo treba slovenski zunanji ministrici postaviti vprašanje, ali se s takšno držo do sankcij ne postavlja preveč na stran madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Weber, ki je med drugim spregovoril tudi o dilemah EU in odnosu do Kitajske, je glede evropskih volitev leta 2024 napovedal, da bo EPP na kongresu spomladi prihodnje leto sprejela odločitev glede t. i. spitzenkandidata. Na vprašanje, ali ima predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen podporo za še en mandat, pa je odgovoril, da dobro opravlja svoje delo ter da prav glede Ukrajine in pri Kitajski zastopa stališča, ki jih v EPP vidijo kot pravilna.

Kot predsednik EPP je Weber, kot je dejal, postavil jasna merila, da lahko sodelujejo le s strankami, ki se držijo treh načel: morajo biti proevropsko usmerjene, podpirati Ukrajino in zagovarjati vladavino prava. To izključuje stranko Pravo in pravičnost na Poljskem, AfD v Nemčiji ali stranko Marin le Pen v Franciji.

"So pa stranke, s katerimi imamo dobre pogovore, denimo z ODS češkega premiera Petra Fiale, pa z vlado v Italiji. Premierka Giorgia Meloni je imela v zadnjih mesecih sredinsko usmeritev," je pri tem dodal Weber.