Na prijavno točko so v letu 2018 prejeli 350 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok. Po pregledu so ocenili, da je bilo med temi 159 primerov oziroma 45 odstotkov takšnih, ki so tudi po njihovi oceni potencialno kaznivi.

V teh primerih je šlo po njihovi oceni namreč za kršitev 176. člena kazenskega zakonika. Ta opredeljuje kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva ter se nanaša na namerno dostopanje do pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe in prikazuje nedvoumno spolno dejanje.

Kot ugotavljajo v prijavni točki, se je v primerjavi z letom 2017 lani za nekajkrat povečalo tako število prijav kot tudi potencialno kaznivih dejanj. To pripisujejo tudi intenzivni kampanji ozaveščanja o problematiki posnetkov spolnih zlorab otrok in o možnostih prijave na njihovo točko. Sporne primere je prijavna točka posredovala v pregled in obravnavo policiji in prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale. To je bilo najpogosteje v ZDA in na Nizozemskem.

Med prijavami, posredovanimi organom pregona, je največji delež prikazoval otroke, stare od 11 do 15 let, zaznali pa so tudi porast deleža posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari do šest let. Takšnih je bilo 14 odstotkov, kar je precej več, kot jih je bilo leta 2017, ko jih je bilo osem odstotkov.

Kot so opozorili v prijavni točki, je prav tako zaskrbljujoč večji delež posnetkov, ki prikazujejo hujše oblike spolnih zlorab. Delež teh je bil 55-odstoten, v letu pred tem pa 46-odstoten. Na posnetkih so bile žrtve v veliki večini primerov deklice.

Uporabniki spleta so lani prijavili tudi 591 primerov domnevno kaznivih primerov sovražnega govora, kar je nekoliko več kot leto poprej. Po njihovi oceni je bilo potencialno kaznivih primerov 35 oziroma 10 več kot leto pred tem. Zakonodaja namreč kot kaznivo opredeljuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Policija je po pregledu prijav podala 21 kazenskih ovadb.

V primerih, posredovanih policiji, je šlo po ugotovitvah prijavne točke najpogosteje za sovražni govor na narodnostni oziroma etnični osnovi. Takšnih je bilo 28 odstotkov. Če bi sešteli kategoriji sovražnega govora proti prebežnikom (14 odstotkov) in proti pripadnikom islamske veroizpovedi (23 odstotkov), ki se zelo prepletata, pa bi ta predstavljala največji delež domnevno kaznivih primerov. Največ se jih je nahajalo na novičarskih portalih.

Prijavna točka Spletno oko deluje v okviru Centra za varnejši internet in sprejema prijave posnetkov spolnih zlorab otrok in domnevno kaznivega sovražnega govora od marca 2007. Glavna vloga prijavne točke je omogočanje anonimne prijave domnevno kaznivih vsebin ter zmanjšanje obsega neprimernih vsebin na internetu. Pri tem aktivno sodeluje s slovensko policijo, mrežo prijavnih točk po vsem svetu in drugimi partnerji.