Glede na veljavni proračun, sprejet lani jeseni, je letos predvidenih 11,47 milijarde evrov prihodkov in 13,94 milijarde evrov odhodkov, tako da naj bi primanjkljaj dosegel 2,47 milijarde evrov.

Po novem bo odhodkov letos približno 14,5 milijarde evrov. Dvig zgornje meje odhodkov je po pojasnilih ministrstva za finance možen tudi na podlagi ocene, da bi lahko bili letošnji prihodki glede na potrjeni proračun višji za približno milijardo evrov. Primanjkljaj bi v tem primeru dosegel približno dve milijardi evrov.

Z rebalansom predvidena proračunska poraba predstavlja novo najvišjo vrednost od osamosvojitve. Lani je bil dosedanji rekord postavljen pri 14,25 milijarde evrov, prihodki pa so se ustavili pri 11,17 milijarde evrov. Primanjkljaj se je ustavil pri 3,08 milijarde evrov.

Čeprav so ob okrevanju gospodarstva in visoki inflaciji razmere na prihodkovni strani zaradi krepke rasti davčnih prihodkov letos zelo dobre, je vlada minuli teden ugotovila, da je državni proračun zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in nastanka novih obveznosti neuravnotežen.

Vlada je v sklopu izvajanja letošnjega proračuna po navedbah finančnega ministrstva namreč ugotovila, da učinki protikoronskih paketov in drugih ukrepov, ki sta jih vlada in državni zbor sprejela po potrditvi proračuna za leto 2022, visoka inflacija, spremenjene gospodarske in geopolitične razmere v povezavi z vojno v Ukrajini ter negotovost glede zagotavljanja preskrbe z energenti in potrebe po ukrepanju za blaženje draginje bistveno vplivajo na državni proračun.

Vlada je zato z minulim petkom začasno zadržala izvrševanje letošnjih proračunskih izdatkov. Ker je ugotovila, da se s tem ukrepom proračun ne bo uravnotežil, pa je sprožila tudi postopke za rebalans in danes tako sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa ter določila razrez proračunskih odhodkov po ministrstvih in drugih proračunskih uporabnikih. Ti morajo v nadaljevanju pripraviti predloge finančnih načrtov.

BONUS VIDEO: Koga vznemirja napis na novi avtobusni postaji v Kopru?

Vlada je danes določila, da ministrstva in drugi proračunski uporabniki do uveljavitve rebalansa prevzemajo samo obveznosti, za katere je obveznost financiranja iz državnega proračuna izrecno določena v zakonu. Druge obveznosti lahko prevzemajo le na podlagi predhodnega soglasja ministrstva. To je po pojasnilih ministrstva običajen postopek v primeru priprave rebalansa. S tem vlada omeji prevzemanje obveznosti, ki niso nujne za delovanje države. Vse nujne obveznosti, kot so plače, socialni transferji ter vse za državo že opravljene storitve, bodo medtem normalno financirane. Nemoteno bodo potekali tudi projekti, financirani iz evropskih in namenskih sredstev.

Ker bodo tako prihodki kot odhodki letos glede na zdajšnje napovedi višji od načrtovanih, bo moral DZ v sklopu sprejemanja rebalansa sprejeti tudi nov odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022 do 2024, in sicer v delu, ki se nanaša na leto 2022, z višjimi zgornjimi mejami izdatkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno ter državni proračun.

Vlada se je sicer julija že lotila tudi priprave predloga proračunov za prihodnji dve leti, torej sprememb proračuna za leto 2023 in proračuna za leto 2024. Takrat je obravnavala okvirna izhodišča, vsebinski pogovori na podlagi finančnih načrtov ministrstev pa potekajo avgusta. Obravnava na vladi je po nekaterih napovedih predvidena konec meseca.