Ministrstvo za finance je v ponedeljek pojasnilo, da bodo podjetja za oživitev proizvodnje potrebovala dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil. Poroštvo bo dano za posojila, odobrena po 12. marcu letos in najpozneje do 31. decembra letos, zato lahko banke že te dni začnejo sproščati sredstva in zagotavljati likvidnost podjetjem.

Kolikšen delež naj bi predstavljalo državno poroštvo, še ni znano. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v ponedeljek po srečanju širše koalicije dejal, da naj bi za mala podjetja obveljalo 80-odstotno poroštvo, za večja podjetja pa 70-odstotno poroštvo države, vendar pa je vodja poslancev NSi Jožef Horvat dodal, da nič še ni dokončno.

Posojila z garancijo države naj bi bila namenjena izključno za financiranje osnovne dejavnosti, vrniti pa bi jih bilo treba v največ petih letih.

Koalcijske poslanske skupine so lahko še do ponedeljka zvečer posredovale svoje predloge za popravke obeh osnutkov predlogov zakonov. Ker nekatere stranke niso bile zadovoljne z ukrepi za pomoč turizmu in gostinstvu, so poslanci omenjali, da bi to področje lahko naslovil tretji protikoronski zakon.

"Po ukrepih iz prvega zakona, namenjenega ohranjanju delovnih mest, po drugem za zagotavljanje likvidnosti, bo tretji paket namenjen zagonu rasti, ukrepi pa bodo zagotovili investicije v infrastrukturi, v njem pa bodo morda tudi dodatni ukrepi za turizem," je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.