Kot je znano, si vlada želi ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v obvezno, in sicer z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je vložena v parlamentarni postopek. Sprva je bilo preoblikovanje predvideno s 1. septembrom, pred sredino sejo odbora DZ za zdravstvo pa je vlada predlagala dopolnilo za zamik začetka uveljavitve sprememb na 1. januar 2024. Člani odbora so vsa vladna dopolnila, tudi tega, potrdili.

Pri zamiku preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja gre po ministrovih besedah za konsenz med vsemi deležniki. 1. januar 2024 so kot najboljši datum za uveljavitev sprememb določili zato, da se bo lahko sistem do takrat pripravil, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bo zbiral nov prispevek, bo do takrat lahko okrepil svoje vrste, hkrati pa bo imela vlada jeseni dovolj časa za komunikacije z deležniki, je dejal.

Na vprašanje glede mnenja zakonodajno-pravne službe DZ, da novela odpira posamezna vprašanja skladnosti z ustavo, je odgovoril, da bodo še pred tretjo obravnavo predlog zakona oz. dopolnilo, na katerega se nanaša komentar službe, posodobili skladno s priporočili, da bo pravno formalno ustrezen.

Napovedal je, da bo vlada veljavnost uredbe, ki višino premij dopolnilnega zavarovanja omejuje na 35,67 evra, podaljšala do 1. januarja 2024. Direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger je v sredo sicer opozorila, da zaradi uredbe zavarovalnice ustvarjajo milijonske izgube.

Ko bo zakon sprejet, se bo morala vlada sestati z zavarovalnicami, je napovedal minister. Po njegovih besedah bodo morali skupaj najti pravo pot, tudi za zaščito zaposlenih v zavarovalnicah. Na vprašanje, ali torej dopušča možnost pomoči pri iskanju rešitev glede kadrovskih vprašanj zaposlenih v zavarovalnicah, je odgovoril pritrdilno.

Kot je dejal minister, so pri pripravi dopolnil izjemno dobro sodelovali tako z ministrstvom za finance kot s poslansko skupino Svoboda. Ob tem je dodal, da je zdaj "verjetno edina priložnost", da naredijo konec obstoječi obliki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nato pa iščejo druge poti.

V sredo sprejeta dopolnila vključujejo tudi proračunsko varovalko, za katero je minister za finance Klemen Boštjančič opozoril, da predstavlja tveganje za državni proračun. Varovalka, kot jo predvidevajo dopolnila, je sicer časovno in finančno omejena na leto 2024 in 240 milijonov evrov, pri čemer so višino sredstev opredelili na podlagi trendov rasti stroškov.

"Ni finančnega ministra, ki bi dal bianco proračunsko varovalko zdravstveni blagajni," je dejal Bešič Loredan in dodal, da so pri usklajevanju s finančnim ministrstvom "tekli nekaj krogov". Kot je dejal, sta ministrstvi tudi po navodilu predsednika vlade poiskali vse rezerve in možnosti, da "nam to ne eksplodira".

"To nam na nek način daje tudi obveznost, da čim hitreje, še do konca tega leta vložimo v zakonodajni postopek ali v širšo javno razpravo predlog, kako bo od 1. januarja 2025 financiran zdravstveni sistem," je poudaril.

Celoten pogovor z ministrom, v katerem je med drugim spregovoril o rešitvah ključne zakonodaje, premierjevi podpori in drugih aktualnih zadevah, bo STA objavila v prihodnjih dneh.