Kakšni so bili vaši začetki in zakaj ste se odločili prav za ta inštrument? Kdo vas je navdušil za harmoniko? Kdo je vaš mentor, pri kom se učite oz. ste se učili igranja?

Jaz sem začel igrati diatonično harmoniko bolj kot ne za hec. Moj prvi inštrument je klarinet, ki sem se ga začel učiti pri osmih letih, proti koncu glasbene šole pa sem ob klarinetu poprijel še za harmoniko za razvedrilo. Kdo me je prav navdušil za harmoniko težko rečem, res pa je, da pri nas doma poslušamo zelo veliko slovenske narodnozabavne glasbe, kar povezujemo z diatonično harmoniko. Moj profesor je Zoran Lupinc, pri katerem sem se tudi začel učiti harmoniko.

Ali igrate tudi organetto? Kaj pa klavirsko harmoniko? Kakšna je nenazadnje, z vidika igranja, razlika med temi inštrumenti?

Organetta ne igram, sem ga pa poskusil za zanimivost. Klavirsko harmoniko pa znam nekaj igrati. Razlika med temi inštrumenti je v tipkah, pri klavirski harmoniki so tipke, pri ostalih so gumbi. Razlika je tudi v številu tonov, organetto ima malo gumbov in malo tonov, kromatična harmonika pa ponuja veliko veliko več možnosti izvajanja zaradi velikega števila tonov oz. tipk. Tudi načini igranja na te harmonike so različni. Vsaka harmonika pa zahteva svoj način in pravilen pristop igranja, da izvabimo čim več iz nje, ni torej vse odvisno od števila gumbov.

Ste aktualni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko v svoji kategoriji, kategoriji senior. Tekmovanje je potekalo od 6. do 8. septembra v Kulturnem domu Hrpelje. Peljite nas v ta vikend, kako je potekalo tekmovanje, koliko je bilo vseh tekmovalcev, je bilo morda prisotne kaj treme ali stresa na tako velikem tekmovanju?

Tekmovanje so otvorili v petek, 6. septembra, zvečer, ko so na koncertu v Kulturnem domu Hrpelje muzicirali sami virtuozi harmonike. Nastopili so harmonikarski kvartet Four Bellow Four Tails s svetovno priznanim virtuozom v harmoniki in bandoneonu Petrom Soavejem. Nastopil je tudi prvi svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko prof. Zoran Lupinc, lanski svetovni prvak Marko Vatovec in ostali gostje. V soboto in nedeljo je potekalo tekmovanje tekom celega dneva. V nedeljo popoldan pa je bila razglasitev rezultatov. Tekmovalcev je bilo okrog 50. Zame je bilo to tekmovanje zelo stresno, saj je bilo potrebnega veliko trdega dela in preigranih ur, ki so bile kot kaže zelo učinkovite. Bil sem na več tekmovanjih, a to tekmovanje je bilo nedvomno najtežji izziv.

Kakšni so bili občutki ob zmagi in kakšna je bila nenazadnje konkurenca?

Občutki ob zmagi so bili nepopisljivi. Ko so me poklicali na oder, sem bil presunjen, nisem mogel verjeti, da je res, kar se dogaja. Tisti trenutek ob zmagi, ko ti seže v roko tako imenitna žirija, ki jo je imelo to tekmovanje, je res nepopisna, te navda s pozitivno energijo, te motivira, res nepopisno. Konkurenca je bila precej pestra. Zelo vesel sem bil, ker sem nekatere zelo dobre harmonikarje iz Slovenije prvič videl v živo, saj sem jih drugače spremljal preko spleta, ko so zmagovali po raznih tekmovanjih in so bili na tem tekmovanju moja konkurenca.

Iz katerih držav so še prihajali tekmovalci? Po vaši oceni, od kod so najboljši harmonikarji? Lahko rečemo, da so to Slovenci?

Tekmovalci so prihajali iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Nemčije. Težko prav rečem od kod prihajajo najboljši harmonikarji. Glasba nima meja. Harmonika na splošno je zelo razširjen inštrument po vsem svetu, vsak narod jo ima in ima tudi vrhunske harmonikarje, zato težko rečem, od kod so najboljši. 

Kateri so še vaši ostali uspehi, ki ste jih zabeležili na tekmovanjih?

Leta 2021 sem prvič tekmoval v Murski Soboti na tekmovanju Pannoniaccordion in dosegel skoraj 95 točk in s tem drugo nagrado. Leta 2022 sem spet tekmoval na tem tekmovanju in dosegel 98,33 točk in s tem prvo mesto v kategoriji ter absolutno nagrado v disciplini diatonična harmonika variete. Septembra 2022 sem se udeležil mednarodnega tekmovanja v Castelfidardu v Italiji in dosegel 22,5 točk od 25. V juniju leta 2023 sem na evropskem tekmovanju dosegel 97 točk in tretje mesto. Novembra 2023 sem se udeležil tekmovanja Diaton v Italiji in osvojil absolutno nagrado tekmovanja. 

Kaj vam pomenijo ti uspehi oz. nagrade?

Pomenijo mi zelo veliko, saj se za temi nagradami skriva veliko več kot le nagrada. Te nagrade so odraz natančnega, trdega dela mene in mojega profesorja. Bolj kot točke in priznanja mi zelo veliko pomenijo komentarji, ki sem jih imel priložnost slišati po tekmovanjih od komisij. Taki komentarji, ki si jih bom zapomnil za zmeraj, ki ti dajo zelo veliko motivacije in potrditev, da se dela v pravi smeri. Glasba ni tekmovanje. Tekmovanje je samo izziv, ki si ga postavimo, da se čim več naučimo o glasbi, igranju, o glasbenem in tudi neglasbenem repertoarju.

Katere so tiste glavne lastnosti, ki jih mora imeti vrhunski harmonikar?

Mora biti zelo discipliniran in imeti veliko volje za vajo, saj le z vajo se nekaj naučimo in te pri glasbenikih ne manjka. Biti mora tudi zelo vztrajen, saj morda se zgodi, da ti na kakšnem nastopu ne gre vse po načrtih, a mora biti tudi dovolj močan, da izvleče iz vsake situacije, nastopa, vaje, pa tudi če se zgodi kakšna napaka, tudi dobre lastnosti. 

Marsikdo (še vedno) misli, da je harmonika inštrument, namenjen 'samo' narodnozabavni glasbi. Bi se vi s tem strinjali in zakaj?

Tega je precej zaslediti v Sloveniji, saj harmoniko zelo močno povezujemo z narodnozabavno glasbo, ker smo imeli pri nas zelo veliko glasbenikov, ki so harmoniko predstavljali na tak način, kot so Avseniki, Slak, razni ansambli ... Harmonika je danes inštrument celega sveta. Nanjo se igra od klasike, jazza, tanga, ljudske glasbe, zabavne glasbe, sodobne glasbe, pa vse do narodnozabavne glasbe, kot jo poznamo pri nas. Bolj kot harmoniko na splošno, pri nas povezujemo diatonično harmoniko z narodnozabavno glasbo. Ampak tudi diatonična harmonika je danes prisotna v vseh zvrsteh glasbe, tudi na tem tekmovanju ob domači glasbi je bilo precej tekmovalcev, ki so igrali tujo, bolj umetnostno koncertno glasbo. 

Kakšni so vaši načrti za naprej? Imate v planu še kakšno drugo tekmovanje?

S tem tekmovanjem sem zaključil svojo tekmovalno pot s harmoniko. Zdaj je v mislih polno idej, ki bodo morda v prihodnosti prišle na plano. V mislih so tudi nekateri projekti, ampak pustimo se presenetiti. Igram pa tudi klarinet, ki se ga učim na umetniški gimnaziji v Kopru, ki je moj prvi inštrument, s katerim imam približno omišljene načrte za naprej na višje nivoje glasbe. 

Si želite v glasbi vztrajati, bo morda prav to vaša izbrana karierna pot? Kakšne so vaše želje in cilji?

V glasbi bom definitivno vztrajal, saj sem na nek način zrasel s tem in je to del mene in živi z mano. Moj cilj je študij klarineta na Akademiji za glasbo. Tako, da bomo videli, kaj prinese čas, nove ideje, nove priložnosti in izzivi, ki me čakajo v glasbi.