Na spletni okrogli mizi v organizaciji Združenja univerz jadransko-jonske regije (UniAdrion) in ministrstva za zunanje zadeve so govorili o izzivih visokega šolstva v času covida-19. Epidemija je stresno vplivala na visoko šolstvo, so se strinjali udeleženci in poudarili, da je investicija v izobraževanje najpomembnejša investicija v našo prihodnost. Osrednja tema okrogle mize so bili načini izvedbe študijskega procesa v času epidemije covida-19, ki so jih izbrale različne univerze, ter prednosti in slabosti posameznih rešitev.

Več kot 70 udeležencev je uvodoma nagovorila rektorica primorske univerze dr. Klavdija Kutnar. Kot je povedala, je Slovenija junija prevzela predsedovanje Jadransko-jonski pobudi, istočasno pa je primorska univerza za eno leto prevzela predsedstvo združenja UniAdrion. To je bilo ustanovljeno leta 2000 z namenom krepitve sodelovanja med univerzami in raziskovalnimi inštituti med državami jadransko-jonske regije.

prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica UP

Jadransko-jonska pobuda po njenih besedah povezuje devet držav. Ob Sloveniji so članice še Albanija, BiH, Hrvaška, Črna gora, Grčija, Italija, Srbija in Severna Makedonija, ki v okviru združenja sodelujejo pri implementaciji različnih pedagoških in raziskovalnih iniciativ v skupnih projektih. Pri tem sledijo ciljem Evropske strategije za jadransko-jonsko regijo: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja, trajnostni turizem, kulturna dediščina, družbeni izzivi, ekonomske in politične analize, je navedla. V obdobju predsedovanja tesno sodelujejo z univerzo Universita Politecnica delle Marche, kjer deluje stalni sekretariat združenja.

Jadransko-jonsko pobudo je predstavil veleposlanik pobude Fabio Pigliapoco, ki je poudaril, da članice sledijo strategiji sodelovanja in povezovanja univerz regije. "Danes implementirate filozofijo mreže skozi okroglo mizo," je dejal in poudaril, da je investicija v izobraževanje najpomembnejša investicija v našo prihodnost. Spomnil je na vlaganje v visoko izobraževanje in med drugim omenil pet dveletnih štipendij, ki jih daje sekretariat UniAdrion s septembrom 2021.

V nadaljevanju je predsednica odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino Iva Dimic predstavila vladne protikoronske ukrepe na področju visokega izobraževanja, ko se je to iz predavalnic preneslo na daljavo. Med ukrepi ob prvem valu epidemije je omenila tudi solidarnostni bon v višini 150 evrov, ki so ga prejeli vsi študenti za lažjo prebroditev krize. Posebej je opozorila na pomanjkanje socializacije v času epidemije med študenti, kar se predvsem kaže pri študentih prvih letnikov ter izrazila upanje v skorajšnji konec ukrepov.

Da je covid-19 posegel tudi v mobilnost študentov in v izvedbo programov Erasmus+ je spomnila direktorica Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja Alenka Flander. Na centru ocenjujejo, da bo število letošnjih izmenjav zaradi negotovosti približno za polovico manjše kot običajno, saj študentje izmenjave bodisi odpovedujejo bodisi jih načrtujejo prihodnje študijsko leto. Tako je v prvem valu epidemije 25 odstotkov študentov po njenih besedah odpovedalo izmenjavo, 15 odstotkov jo je začasno "zamrznilo", 55 odstotkov pa nadaljevalo svoje aktivnosti preko spleta, v drugem valu pa je teh odpovedi v povprečju od 50 do 70 odstotkov. Mobilnost je nujna, je dejala in se zavzela za čim prejšnjo vzpostavitev "fizične" mobilnosti. 

Nedavna raziskava UniAdriona med 478 študenti in vodstvi univerz je pokazala, da je pandemija mobilnost študentov zelo prizadela, saj je moralo kar 44,8 odstotka študentov izmenjavo odpovedati, je povedal generalni sekretar združenja Andrea Perna. Kot kažejo različne ankete in analize, si študenti želijo fizične oziroma "prave" mobilnosti, saj virtualna ne more zajeti vseh vidikov, zlasti ne spoznavanja novih kultur in običajev ter samostojnosti študija in življenja v novem okolju.

Predstavniki univerz članic UniAdrion, ki jih je moderiral prorektor za internacionalizacijo Univerze na Primorskem, izr. prof. dr. David Brian DeVallance, pa so predstavili sprejete prilagoditve študijskega procesa v izrednih razmerah zaradi epidemije. Univerze različnih držav se soočajo z istimi izzivi, kar so potrdili tudi študentje, ki so predstavili svoj vidik doživljanja izrednih razmer. Izpostavili so, da ni pomembno le razumevanje  učne snovi, temveč tudi način podajanja le-te, možnost sodelovanja, soočenja mnenj in konstruktivna razprava tako med študenti kot med študenti in profesorji.