Po besedah predsednika republike sta oba prepričana, da je treba okrevanje po pandemiji covida-19 v čim večji meri izkoristiti za prehod v trajnostni razvoj. "Spremeniti moramo odnos do narave, do soljudi in spretneje izkoristiti tehnološke priložnosti za digitalizacijo," je dejal.

V luči bližajočega predsedovanja Slovenije EU je grška predsednica izrazila zadovoljstvo s prednostnimi nalogami predsedovanja, še posebej glede reševanja zdravstvene krize. "Strinjala sva se, da je potrebno glede naše evropske družine še več sodelovanja in solidarnosti, predvsem pa več učinkovitosti evropskih institucij," je dejal Pahor. "Bilo bi sijajno, če bi lahko v času slovenskega predsedovanja naredili kakšen korak naprej glede oblikovanja zdravstvene unije," je menil Pahor, češ da se je izkazalo, da je zdravje najpomembnejša dobrina in da bi v primeru obstoja zdravstvene unije EU učinkoviteje odgovorila na izzive pandemije.

Glede dogajanja v vzhodnem Sredozemlju je Pahor poudaril, da je Slovenija obsodila nelegalna dejanja Turčije, ki je lani tja poslala svojo ladjo za raziskovanje morskega dna. "Zelo pomemben je dialog, reševanje odprtih vprašanj na miren način, načelo dobrososedskih odnosov in solidarnosti mora biti v ospredju," je dejal. Grška predsednica je poudarila, da bi morale biti kršitve mednarodnega prava - ne le v Sredozemlju, temveč tudi v Evropi - sankcionirane.

Glede vprašanja migracij je izpostavila veliko breme, ki ga je glede tega nosila Grčija. Od EU pričakujejo, da vse države članice prevzamejo del tega bremena. Potrebna je kombinacija stabilnosti na mejah s skrbjo in solidarnostjo do migrantov, je dejala. Izpostavila je še, da se Turčija ne drži dogovora z EU glede sprejemanja vrnjenih migrantov in meni, da bi moral ta dogovor ponovno zaživeti. Mogoče bi bilo to lahko uresničeno prav med predsedovanjem Slovenije, je dejala.

Pahor in Sakelaropulu sta se zavzela tudi za hitrejši proces širitve EU z državami Zahodnega Balkana, pri čemer pa je grška predsednica poudarila tudi pomen spoštovanja kriterijev in vrednot EU.

Glede odnosov med državama je Pahor izpostavil, da imajo ti dolgo zgodovino in trdne temelje. Grška predsednica je menila, da obstaja še dosti prostora za sodelovanje na področju gospodarstva. Pahor je tu izpostavil zlasti priložnosti na področjih zelenega prehoda in digitalizacije.

Predsednika se bosta v okviru dvodnevnega obiska danes srečala še s skupino dijakov smeri klasične grščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani ter se z njimi pogovarjala o zeleni evropski prihodnosti. Prvi dan obiska se bo zaključil s svečano večerjo na Gradu Brdo.

V petek bosta v Kopru ob spomeniku Joanisu Kapodistriasu odkrila klop prijateljstva med državama. Obiskala bosta Luko Koper in center odličnosti za zelene tehnologije Innorenew.

Grško predsednico je danes sprejel tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je izrazil upanje, da bi lahko normalizacija epidemioloških razmer spodbudila in poglobila medparlamentarno sodelovanje. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da v obeh parlamentih delujeta skupini prijateljstva, ki lahko dodatno utrdita prijateljske odnose med državama. Zorčič je grški predsednici predstavil tudi glavne cilje slovenskega predsedovanja Svetu EU. Sogovornika sta spregovorila še o širitvi Evropske unije in se strinjala, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana v uniji, so sporočili iz DZ.