Kot je ob obisku dišečega vrta povedala njegova lastnica Urška Lemut Šušterič, so vrtnice od nekdaj njene najljubše rože, v vrtu pa goji vrsti galika in damaščanke. Iz rožnatih galik izdeluje ekstrakte in tinkture, rožne lističe tudi posuši in iz jih uporablja za kuhanje čaja. Damaščanke pa so uporabne za destilacijo.

Vrtnične cvetove je potrebno obirati zgodaj zjutraj, najkasneje do 9. ure. Za predelavo pa so lističi vrtnic najboljši takoj potem, ko se odprejo cvetovi. "Za kilogram eteričnega olja je potrebnih kar 3,5 tone cvetnih lističev vrtnic. Cena kilograma eteričnega olja se začne pri 8000 evrih, prodaja pa se po gramih," je povedala predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic Katja Kogej.

Lokavški nasad sicer ni edini pri nas, kjer gojijo vrtnice za destilacijo, je pojasnila Kogejeva. Ni pa v Sloveniji nobenega rožnega nasada, kjer bi jih gojili za uporabo v kulinariki. Za ta namen tako uvažajo ekološko pridelano eterično olje iz Bolgarije, je dodala.

Na zeliščni kmetiji Vila Lavanda pri Lokavcu je sicer živahno skozi vse leto, saj tam gojijo in predelujejo tudi druga zelišča. Lemut Šušteričeva tako skrbi še za večje polje sivke, na katerem raste okrog 2000 grmov te sredozemske rastline, ter okrog 1000 grmov gorske sivke, ki jo goji tudi na bližnji planoti Nanos. Obdeluje tudi 900 rožmarinovih grmov, 400 rastlin smilja, v nasadu sta tudi žajbelj in ameriški slamnik.

Zelišča uporablja predvsem za izdelavo kozmetike, kot so različna mazila, mila, eterična olja, hidrolati in drugo. Z rožnimi lističi in drugimi zelišči napolni tudi vzglavnike, iz njih izdeluje sveče.

Kot pove Lemut Šušteričeva, so bila zelišča in njihova predelava njen hobi, že ko je še delala kot zdravstvena delavka. Takrat je bil to njen "ventil za sproščanje", je povedala. Pred dobrim desetletjem pa je začela ob majhnem vodnem izviru ob potoku Lokavšček urejati rožni vrt.

"Že kot majhna sem pri noni nabirala vrtnice in jih namakala v vodi, takrat sem želela narediti svoj parfum in to me je spremljalo celo življenje. Zato so me zanimale različne cvetice, dišavnice in zelišča. To me je nekako spremljalo vse življenje. Doslej mi parfuma še ni uspelo narediti, vendar ga bom zagotovo v prihodnosti," je v smehu dejala ob obisku v njenem rožnem vrtu.

Znanje na področju gojenja vrtnic in zeliščarstva je pridobivala na različne načine. Veliko je hodila po botaničnih vrtovih in rozarijih, prebirala strokovno literaturo in se udeleževala različnih delavnic na to temo. "Kar se je pač dalo takrat dobiti, saj to področje ni bilo tako odprto, kot je sedaj." Sčasoma je pridobila tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo in postala zeliščarka.

Vrtnice je začela saditi kot ljubiteljica, posamezne grme kot zbirateljica. Kmalu se jim je pridružila tudi sivka. "Vrtnice so bile tedaj še kot nekakšna zbirka, nasajala sem vedno nove in se učila. Vedno bolj sem si ob tem želela, da bi pustila službo in živela samo od vrtnic in sivke, zbirala sem pogum, da to naredim," je pojasnila Lemut Šušteršičeva. Pred petimi leti je uspela prijaviti dejavnost skozi zeliščno kmetijo.

Na kmetiji izdelke tudi prodaja, k njej pa zahajajo tudi drugi, ki se želijo učiti. Pogosto jo obiščejo gostje iz tujine. Kot je pojasnila, kupci iz tujine radi kupujejo kakovostne izdelke, ne glede na ceno, Slovenci pa pri izbiri pazimo tudi na ceno.

Vrtnice so najbolj cvetoče in s tem dajejo dovolj cvetnih lističev šele, ko so stare okrog deset let. Zato jih je potrebno nasajati premišljeno, pojasnjuje Lemut Šušteršičeva. Rožne nasade namerava še razširiti, gre pa pri tem za daljše časovno obdobje. Vsaj do takrat, ko bo izdelala svoj parfum, dodaja.