Najzahtevnejši gradbeni objekt na trasi tolminske obvoznice je bila premostitev reke Tolminke, čez katero so zgradili 171 metrov dolg in 12,7 metra širok dvopasovni ločni most. Uredili so še tri krožna in eno trikrako semaforizirano križišče, štiri nivojska križišča, podhod za kmetijsko mehanizacijo ter ločeno pot za pešce in kolesarje ob Dijaški ulici čez sotočje Soče in Tolminke.

Investicija je znašala 10,4 milijona evrov, od tega je desetino prispevala Občina Tolmin. Bratušek je ob tem napovedala, da bo v državnem proračunu za leto 2025 investicijam v prometno infrastrukturo namenjena milijarda evrov, v letu 2026 pa 1,2 milijarde evrov. Poudarek bo na železniških povezavah, na področju cestnega prometa pa so obvoznice pravzaprav edine novogradnje, je dejala.

Ministrstvo za okolje in prostor je umeščanje težko pričakovane tolminske obvoznice v prostor začelo leta 2007, končna trasa je bila z državnim prostorskim načrtom sprejeta maja 2013. Tolminski župan Červ je na odprtju obvoznice opozoril, da postopki za strateške investicije v ključno infrastrukturo trajajo predolgo. Želi si, da bi se ta čas vsaj prepolovil.

Glavna funkcija tolminske obvoznice je preusmeritev tranzitnega prometa iz mesta, kar bo sprostilo središče Tolmina ter omogočilo oživitev in ureditev širšega dela mesta, ki ga je doslej sekala državna prometnica.

Na občini tako že več časa načrtujejo obsežno prenovo območja Mestnega trga ter tržnice in avtobusne postaje, na selitev policijske postaje pa je vezana še ureditev starega mestnega jedra. Obvoznica bo na drugi strani postala tudi dostopna cesta za območje Cvetja, zadnjo večjo površino v mestu, ki je na voljo za stanovanjsko gradnjo.

V Občini Tolmin sta sicer v načrtu še obvoznici na Mostu na Soči in v Volčah. Kot je dejal Červ, so sredstva za umeščanje v prostor in pripravo državnega prostorskega načrta v proračunih za leti 2025 in 2026 zagotovljena, po idealnem scenariju bi gradnjo lahko začeli leta 2028.