V izolski bolnišnici so po besedah strokovnega direktorja Dušana Deisingerja od vdora okužb z novim koronavirusom med bolnišnično osebje pred približno 14 dnevi s hitrimi antigenskimi testi testirali tudi vseh 860 zaposlenih. Skupno so med njimi potrdili 107 okužb aktivno okuženih oziroma takih, ki potrebujejo bolniško, pa je trenutno še 57.
VEČ KOT 100 OKUŽB MED ZAPOSLENIMI V IZOLSKI BOLNIŠNICI: Bolniško jih potrebuje 57, dnevno jih testirajo med 180 in 200
Slovenija
S hitrimi testi uspejo testirati med 180 in 200 zaposlenih dnevno, s čimer lahko čim prej odkrijejo potencialne prenašalce. Težavo sicer predstavlja dejstvo, da do večine okužb pride, ko so okuženi še brez simptomov, je na današnji novinarski konferenci vlade o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 navedel strokovni direktor izolske bolnišnice Dušan Deisinger.
Sicer pa je v izolski bolnišnici doslej skupno umrlo 40 bolnikov s covidom-19. Najmlajši je imel 55 in najstarejši 96 let, povprečna starost pa je bila 85 let. V Izoli se trenutno zdravi 57 bolnikov s covidom-19, od tega štirje na intenzivni negi, a noben ni na ventilatorju.
Dušan Deisinger
En bolnik s covidom-19 je v zadnjem dnevu umrl, pet pa so jih odpustili. Med hospitaliziranimi je bilo tudi osem stanovalcev domov za upokojence iz regije, je navedel strokovni direktor.
Ob postopnem naraščanju števila okužb so v Izoli že pred časom povečali kapacitete za obravnavo bolnikov s covidom-19. V enotah za covid-19 je v spodnji etaži prostora za 50 bolnikov, v dodatni etaži pa še za dodatnih 30 bolnikov, ki ne potrebujejo več intenzivne nege, je dodal Deisinger.
Sicer pa izolska urgenca deluje kot doslej. V primeru povišane telesne temperature in drugih simptomov se opravi hitri test, rezultat katerega je znan v 15 minutah, tako da to ne podaljša nadaljnjega zdravljenja, je izpostavil strokovni direktor izolske bolnišnice.
V tem času imajo sicer na urgenci manj bolnikov kot običajno, zato po njegovem "ni skrbi, da ne bi vseh teh, ki imajo neke dodatne težave oz. ne-covid bolezni, obravnavali povsem enako kot doslej".
Komentiraj
ZAKAJ NE prisluhnejo Mitji Vilarju, Alojzu Ihanu, Alešu Krulcu, Mateju Kanduču in Anžetu Božiču iz IJS-ja?
__________
Imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan meni, da lahko klimatske naprave pripomorejo k hitrejšemu širjenju virusa sars-cov-2. "Po zimsko-letnih teorijah o dometu virusa klime niso najboljše. Takoj, ko je zrak suh, in klime zrak v prvi vrsti sušijo, se te kapljice v zraku zelo hitro zmanjšajo v mikrokapljice, ki nato lebdijo in v zraku potujejo dlje. Zato klima z dobrim filtrom deluje v redu, če pa gre za slabše filtre, je zgodba drugačna," je dejal Ihan.
To, kar počne klima, torej suši zrak in ga spravi v gibanje, po njegovih navedbah povečuje domet virusa. "Ravno zato so začeli tako hitro prizemljevati letala, saj tam ves čas kroži suh zrak. Če se okuži eden, se lahko hitro tudi drugi in tako naprej," je še zaključil Ihan.
Ključna je strokovno izvedena dezinfekcija
Aleš Krulec iz Zbornice sanitarnih inženirjev Slovenije pa je pojasnil, da imajo največje bolnišnice kombiniran sistem prezračevanja in hlajenja. Sanitarni inženirji sicer opravljajo profesionalne tople in hladne dezinfekcije zraka, površin ter opreme prezračevalnih sistemov. Opozoril je tudi na nestrokovno izvedene dezinfekcije klimatskih naprav, zaradi česar potem inšpekcija "ne more izkazati potrdila o uspešnosti in zanesljivosti postopkov v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih in ostalimi akti ter strokovnimi standardi".(vir: Regional obala)
Znanstveniki ki so preucevali kaksen je recept za srecno zivljenje so prisli do skupnega spoznanja da so to nizka pricakovanja.