Dr. Gašper Mithans z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper se je v svojem referatu osredotočil na nasilne akcije fašističnih in nacističnih okupatorjev proti civilnemu prebivalstvu, natančneje na požige vasi v Julijski Krajini.

"Delno ali v celoti požganih je bilo zgolj v slovenski Istri in na Primorskem preko 100 vasi, na tisoče civilistov pa je bilo ujetih in odpeljanih v koncentracijska taborišča in na prisilno delo v Nemčijo. Nekatere vasi so bile požgane zaradi povračilnih ukrepov proti odpornikom, za kar so kaznovali tudi civiliste, spet druge v okviru organiziranih vojaških operacij nemške vojske, v katerih so sodelovale fašistične in kolaboracionistične enote. Požige so spremljale različne oblike nasilja: aretacije, streljanje, deportacije, in vsesplošni teror nad civilnim prebivalstvom s pogostimi prisilnimi selitvami zaradi izgube domov in imetja. Tako so si želeli pridobiti nadzor nad območjem Operacijske cone Jadransko primorje, s čimer so hoteli preprečiti morebitno anglo-ameriško izkrcanje. Vendar je to okupatorsko nasilje večinoma civiliste na daljši rok spodbudilo k še bolj zavzeti podpori partizanom," je povzel dr. Mithans.

"Antifašizem je ena temeljnih vrednot, ki jih šolska zgodovina posreduje mladim generacijam že od konca druge svetovne vojne naprej, toda antifašistično gibanje Slovencev za rapalsko mejo je v zgodovinske učbenike vstopilo šele v sedemdesetih letih," je uvodoma pojasnila dr. Mateja Režek z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ki se je osredotočila na  pojavnost antifašizma in organizacije TIGR v šolskih zgodovinskih učbenikih od konca druge svetovne vojne do danes.

"Prvi povojni učbeniki Slovencev v Italiji niso omenjali, celo fašističnega nasilja nad njimi ne. Tega so se šolski učbeniki prvič dotaknili leta 1966, o TIGR-u pa so lahko osnovnošolci v učbenikih brali od leta 1973 dalje. Pogled na ta del slovenske preteklosti se je začel spreminjati hkrati z razmahom znanstvenega zgodovinopisja o fašizmu in antifašizmu na Primorskem, ki je osvetlilo in postopoma uzavestilo tudi ta del slovenske zgodovine, na spreminjanje narativa o TIGR-u pa so vplivali tudi politični dejavniki. Še opaznejši prelom se je zgodil po letu 1991, ko so zgodovinski učbeniki zajeli kar najširši ideološki in politični spekter antifašističnega gibanja na Primorskem," je povedala dr. Režek.

O posebnostih obmejnega fašizma in oblikah upora proti njemu, o odnosih med tigrovci in italijansko komunistično partijo je spregovoril dr. Salvator Žitko, o vlogi koprskih zaporov v širšem sistemu represije pa dr. Vlasta Beltram.

Znanstveni posvet je potekal v okviru projekta J6-3121 Desetletje dekadence. Državljanstvo, pripadnost in brezbrižnost do države na severno Jadranskem mejnem območju, 1914-1924, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Samo razstavo pa si je sicer mogoče ogledati že od 25. oktobra. V koprski osrednji knjižnici so jo pripravili v okviru 70. obletnice slovenskega knjižničarstva v Kopru in 45. obletnice smrti Srečka Vilharja.