Sunitski skrajneži Islamske države Iraka in Levanta (Isil) so se iz Sirije, kjer so se borili proti režimu predsednika Bašarja Asada, prelili v Irak in zavzeli velik del ozemlja na severu države, vključno z drugim največjim mestom Mosul. Preimenovali so se v Islamsko državo in na osvojenem ozemlju ustanovili kalifat.

Prebivalstvo osvojenih ozemelj, ki ni sunitsko, silijo v spremembo vere, ali jih preganjajo z domov in pobijajo. Varnostni svet ZN jih je zaradi tega razglasil za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter resolucijo sprejel po sedmem poglavju ustanovne listine, ki omogoča tudi uporabo sile. Poleg Isila resolucija zadeva tudi fronto Al Nusra v Siriji in druge skrajne skupine povezane s teroristično mrežo Al Kaida.

Rusija tokrat ni delala težav, saj sunitski skrajneži grozijo tudi Asadovemu režimu, ki ga Moskva ščiti vse od začetka upora prebivalstva pred skoraj tremi leti. Resolucija opozarja islamske skrajneže, da so poboji, posilstva, napadi na šole in druga podobna dejanja lahko zločin proti človečnosti.

Varnostni svet ZN je v resoluciji opozoril države članice ZN, da jih čakajo sankcije, če bodo trgovale z Isilom, ki je v Iraku zavzel nekaj naftnih nahajališč. Obenem pa je seznam sankcij proti teroristični mreži razširil še za šest posameznikov večinoma iz Saudske Arabije in Kuvajta, ki jim je sedaj prepovedano potovati, obenem pa se jim zamrzne premoženje.

Na seznamu je med drugimi tudi tiskovni predstavnik Isila Adnani, s pravim imenom Taha Sobi Falaha iz Sirije, pa Kuvajtčan Abdelrahman Mohamed Zafir al Dabidi al Džahani, ki povezuje islamsko fronto Al Nusra in Isil ter pomaga pri financiranju.

Britanski veleposlanik pri ZN Mark Lyall Grant je po sprejetju resolucije dejal, da je Varnostni svet ZN pokazal trdno enotnost. "Z grozo smo opazovali njihova surova dejanja - poskuse izbrisa celotnih skupnosti zaradi njihove vere, brezobzirno pobijanje, nezakonite usmrtitve, namerne napade na civiliste, in odvratno spolno nasilje proti ženskam in otrokom," je dejal Grant.

Ameriška veleposlanica Susan Power je dodala, da so zgodbe, ki nastajajo v zvezi z Isilom prave nočne more in oblikovala se je nova fronta teroristične grožnje z uničujočo človeško ceno. Rusija, ki je sicer podprla resolucijo, je z izjavo namestnika veleposlanika Petra Iljičeva vseeno opozorila, da resolucija ni podlaga za morebitno vojaško akcijo. Moskva se boji, da bi zahodne države resolucijo morda kdaj v prihodnosti uporabile kot izgovor za napad na Asada.

Na svoj račun je prišel sirski veleposlanik Bašar Džafari, ki je doslej predvsem lobiral Rusijo in Kitajsko, naj vložita veto proti predlogom resolucij zahodnih držav glede Sirije. Opozoril je, da je Sirija že dolgo časa svarila pred nevarnostjo islamistov in dodal, da je Asadov režim naraven partner mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu.