Kot smo poročali, je bila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik deležna nemalo kritik zaradi svoje službene poti v New York, na kateri so jo spremljale tudi štiri uslužbenke ministrstva, ki glede na svoje strokovne kompetence tam niso imele posebne vloge. Tokrat letijo kritike na nenavadno dodeljevanje denarja na javnem razpisu ministrstva za javno upravo (MJU) za "krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic", kjer je bilo kar 300.000 evrov dodeljeno Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (IPES), ki ga vodi ministričina nekdanja poslovna partnerka Kaja Primorac.

Po poročanju Večera je Kaja Primorac tudi direktorica in solastnica podjetja Smart center, ki se ukvarja s svetovanjem na področju trajnosti, digitalizacije in demokratizacije procesov odločanja. Do srede junija 2022 je bila direktorica in solastnica Smart centra prav aktualna ministrica Ajanović Hovnik, ki naj bi 15. junija 2022, dva tedna potem, ko je postala ministrica, svoj polovični delež v podjetju podarila svoji materi, direktorica podjetja pa je postala Primoraceva. 

Na MJU zagotavljajo, da ministrica ni sodelovala v nobeni fazi odločanja pri razpisu ter da ni in nikoli ni bila v nikakršnem poslovnem odnosu z IPES Maribor. Celoten postopek naj bi  vodila strokovna komisija, transparentnost pri javnih razpisih pa naj bi bila zagotovljena z upoštevanjem pravilnika za izvrševanje proračuna ter uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. 

Na IPES so potrdili  osebno poznanstvo omenjenih in nekdanje skupno delo v okviru podjetja SMART center d.o.o., kar pa po njihovem mnenju nima nikakršne povezave z delovanjem IPES Maribor.

Projekt, za katerega bodo davkoplačevalci odšteli 300.000 evrov je bil prijavljen z naslovom "Čas za enakost je zdaj – zagotavljanje enakih možnosti za spodbujanje razvoja demokracije in demokratičnega delovanja oblasti". V okviru projekta so načrtovali tri vsebinske sklope, med njimi "preseganje učinkov intersekcijske diskriminacije, ki jo ob poizkusih uživanja v demokratičnih pravicah in priložnostih, občutijo priseljenke/ci in Rominje ter Romi, z namenom opolnomočanja ciljnih skupin za aktivno družbeno in politično participacijo".