Sodelujočih pri projektu je več. Poleg treh ministrstev - za kmetijstvo, izobraževanje in zdravje - v njem sodelujejo tudi Čebelarska zveza Slovenije, ki je bila pobudnica projekta, pa Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za šolstvo, Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Aktivno pa sta se vključili tudi Zadružna zveza Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Aktivnosti ob dnevu slovenske hrane in Tradicionalnem slovenskem zajtrku so predstavili danes. Kot je poudaril minister za izobraževanje Jernej Pikalo, želijo prek tega projekta predvsem izobraževati otroke o pomenu zajtrka za zdrav življenjski slog, pa tudi o prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora.

Zdravje je na daljši rok možno ohraniti s primerno telesno aktivnostjo in pravilno prehrano, zato je treba s tem pričeti pri najmlajših, ki potem lahko svoje navade ohranijo v kasnejših letih, je opozoril minister za zdravje Tomaž Gantar.

Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja pa je poudarila, da je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok in da lahko ta projekt pozitivno dolgoročno vpliva na izboljšanje prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov.

Po njenih besedah so prehranjevalne navade otrok še vedno nezdrave, saj zaužijejo premalo sadja in zelenjave ter preveč sladkanih pijač in sladkarij. Le 44 odstotkov mladostnikov redno zajtrkuje, se je pa ta odstotek v zadnjih letih povečal.

Kot je izpostavil kmetijski minister Dejan Židan, je lokalna hrana bolj sveža in koristna, manjše pa je tudi obremenjevanje okolja s transportom. "Zavedamo pa se tudi, da s kupovanjem domače hrane dajemo delo ne samo slovenskemu kmetu, ampak tudi obrtniku in zaposlenim v prehranski verigi in tudi na ta način polnimo državni proračun, ki nam zagotavlja javne storitve," je še dejal Židan.

Na ministrstvu za kmetijstvo pa so v sporočilu za javnost zapisali, da je zaskrbljujoč podatek, da smo v letu 2012 v Slovenijo uvozili za približno 1,8 milijarde evrov hrane in surovin za hrano, s tem pa negativno vplivali na domače gospodarstvo, zaposlenost, prihodke v proračun, okolje, itd.

Cilj dneva slovenske hrane je tako tudi podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in tudi spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.