Na tokratno avanturo smo se podali v Trsek, vasico, ki se nahaja na ozkem strmem slemenu sredi Šavrinskega gričevja. Na južni strani tega slikovitega hriba teče reka Dragonja, na severni pa njen pritok Dernarnik.
V Trseku živijo ponosni ljudje
Vas Trsek sestavljata dve naselji. Spodnja, večja vas Trsek je mlajša po nastanku, Zgornja vas, ki ji domačini pravijo Petehi, pa je starejša, ima manj hiš in v njej živi manj vaščanov.
Takoj na začetku vasi se nahaja Vinska klet Jerman, kjer nas je prijazno sprejel Fabio Jerman. Že sedem let vodi Turistično društvo Trsek, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine kraja, vsakemu obiskovalcu pa rade volje predstavi njihovo vas, na katero so zelo ponosni. Tako zelo, da so celo sami pripravili monografijo o njej.
Poleg obiska vasi smo se najbolj veselili pohoda v dolino Dragonje, ki naj bi jo krasili številni slapovi, brzice in ozke grape, in kar malce razočarani smo bili, ko nam je Fabio dejal, da je zaradi dolgotrajne suše struga reke povsem suha. Kljub temu smo se skupaj odpravili do Mazurinovega mlina, ki se nahaja na levem bregu reke, ob poti, ki vodi v Pavliče in Trebeše. Pod Trsekom je na Dragonji nekdaj deloval še Tonijev mlin, ki pa je danes porušen in zaraščen z grmovjem ter robido.
Mazurinov mlin, ki je deloval do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je edini mlin ob reki Dragonji, ki je obdržal svojo zgodovinsko podobo. Ohranjeno je enonadstropno mlinsko poslopje, dve mlinski kolesi in nekaj mlinskih naprav. Po ustnem izročilu naj bi bil mlin star okoli tristo let, poimenovali so ga po lastniku Štefanu (Černazu) Mazurinu. Vanj so nosili mlet koruzo in druge žitarice domačini iz vseh bližnjih vasi, saj sta do mlina peljala kolovoza z obeh strani doline Dragonje. Mleli so predvsem koruzo in pšenico, pa tudi ostale žitarice za krmo živali. Ob mlinu je bil tudi prostor, kjer so kmetje privezali svoje osle. Domačini so ga zdaj pokrili s streho ter v njem postavili klopi, da si lahko obiskovalci tam spočijejo pred nadaljevanjem krožne poti, ki vodi nazaj v Trsek.
V dolini reke Dragonje lahko ob nesušnih obdobjih občudujemo številne izvire. Tik pod vasjo izvira Škedanec, kjer smo si ogledali vodovodno zajetje s pipo, koritom za napajanje živine in nekaj pralnimi mesti, ki so ga obnovili leta 1957.
Po vrnitvi nam je Fabio razkazal še Petehe, kjer so domačini skrbno obnovili nekaj hiš, druge pa so še vedno zapuščene in se podirajo. Skoraj vsako dvorišče krasi šterna, vas pa ima tudi velik obnovljen zbiralnik za vodo. Med prebivalci tudi tu prevladuje le nekaj priimkov, in sicer Kozlovič, Černac, Jerman in Kocjančič.
Po požirku Jermanovega refoška in muškata smo se odpravili še do cerkvice sv. Brigite z zvonom na preslico, ki se nahaja nekoliko na samem nad Zgornjo vasjo. Cerkev je posvečena Brigiti Švedski, svetnici iz 14. stoletja. Po ljudskem izročilu naj bi bila zgrajena pred več kot tristo leti. S svete Bride, kot ji pravijo domačini, je prelep razgled na dolino reke Dragonje, okoliške hribe, Slavnik, Učko, v izjemno sončnem vremenu pa baje pogled seže tudi do Alp.
Več o Trseku in tem, kako je nastal ta prispevek, pa na blogu naših avanturistov.