Kot so nam pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje, morajo biti po slovenski zakonodaji, skladno z 10. členom Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ta redno vzdrževana. "Za vzdrževanje in njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki, ki morajo pridobiti potrdilo o primernosti zaklonišča od pooblaščene organizacije za tehnično kontrolo zaklonišč vsakih deset let," nadaljujejo.

Lastnik mora potrdilo o primernosti zaklonišča pridobiti od pooblaščene organizacije za tehnični in kontrolni preizkus ter izdajanje potrdil o primernosti zaklonišč. Po en izvod potrdila o primernosti zaklonišča se pošlje pristojni občini, upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Upravljavec oziroma lastnik morata imeti knjigo vzdrževanja, v katero vpisujeta podatke o lastniku in upravljavcu zaklonišča, o vzdrževanju, kontrolnih preizkusih, opravljenih inšpekcijah in ukrepih ob ugotovljenih pomanjkljivostih. Na podlagi kontrolnega preizkusa se za zaklonišče izda potrdilo o primernosti. Kontrolni preizkus, ki ga opravi pooblaščena organizacija, se opravi za zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite vsakih deset let.

Na podlagi 12. člena Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč in 142. člena Pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike nadzor izvaja Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Po Uredbi o graditvi in vzdrževanju zaklonišč se v Sloveniji zaklonišča gradijo v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov.

Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča kot depoje se gradi v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena.

Zanimalo nas je tudi, ali se glede na napeto situacijo v svetu in Evropi načrtuje, da bi se v slovenskih zakloniščih opustilo skladiščenje in izvajanje dejavnosti ter se jih ustrezno pripravilo za zaklonišča. Kot pojasnjujejo na Upravi za zaščito in reševanje, se zaklonišča praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar tako, da s tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je za zaklanjanje.

Glede priprave seznama bunkerjev, kot namerava to storiti Nemčija, pa so nam pojasnili, da evidenco zaklonišč pri nas vodijo občine. "Evidenca vsebuje podatke o zaporedni številki, vrsto zaklonišča s številom mest, naslov, lastnika ter datum opravljenega zadnjega pregleda zaklonišča," so še navedli v odgovoru.