Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenske rejce perutnine in ptic v ujetništvu v preteklih dneh obvestila, da se je pri labodih grbcih v Sloveniji znova pojavila visoka patogena aviarna influenca oziroma ptičja gripa.

Nacionalni veterinarski inštitut je odkril prisotnost bolezni pri osmih labodih grbcih, najdenih v občini Markovci. "Na isti lokaciji je bil najden tudi rečni galeb, pri katerem so preiskave še v teku," so potrdili na UVHVVR.

Kot navajajo, se je novo obdobje epidemije v Evropi začelo oktobra lani z novimi vnosi virusa HPAI, ki povzroča ptičjo gripo, prek ptic selivk. Najbolj prizadeta vrsta prostoživečih ptic so bili v začetku tega obdobja žerjavi, države pa poročajo o primerih pri labodih, galebih, čigrah, žerjavih, kanjah, krokarjih, goseh, racah, sovah. Od novembra se je število primerov ptičje gripe povečalo, čeprav je do tega prišlo nekoliko pozneje kot v prejšnjih letih zaradi kasnejših jesenskih migraciji. 

"S povečanim kroženjem virusa med prostoživečimi pticami se povečuje tudi tveganje izbruhov bolezni pri perutnini," opozarjajo.

Ker se tudi v slovenski Istri zadržuje veliko labodov, smo preverili, kakšna je situacija. Zaenkrat tukaj še niso opazili bolnih ptic, vendar pa se bolezen lahko pojavi kjerkoli v Sloveniji.

"Pojavljanje aviarne influence tako pri prostoživečih pticah kot tudi pri domači perutnini je nepredvidljivo, bolezen se lahko pojavi kjerkoli v Sloveniji. Slika zadnjih let kaže, da pojavnost tudi ni vezana samo na hladne mesece, ampak se virus med prostoživečimi pticami širi preko celega leta," pojasnjujejo.

Ker se bolezen lahko prenaša tudi prek kontaminirane obutve in prek živali, ki pridejo v stik s poginjenimi pticami ali njihovimi zločki, pozivajo sprehajalce, naj se izogibajo vodnim površinam, na katerih se nahajajo vodne ptice, in jih ne krmijo. Priporočila ne veljajo zgolj za področje, kjer so odkrili okužene labode, temveč za celotno Slovenijo. 

Zanimalo nas je tudi, zakaj je hranjenje labodov in zadrževanje na mestih, kjer se nahajajo, tako problematično. Kot so razložili na UVHVVR, se zaradi zbiranja večjega števila ptic na mestu hranjenja virus med njimi hitreje širi.  "S krmljenjem ptic povzročimo, da se na enem mestu zbere večje število ptic, kar omogoča hitrejše širjenje virusa med njimi, iztrebki okuženih ptic na obrežju pa predstavljajo rezervoar virusa, ki ga lahko sprehajalci na svojih čevljih zanesejo med perutnino, za katero je virus zelo nevaren," še opozarja UVHVVR.