Vloga prostovoljcev je lahko v tem primeru zelo pomembna, vendar morajo biti ti tudi primerno usposobljeni. "Prostovoljci brez izkušenj, če niso dobro usmerjeni oziroma nimajo pravih informacij, lahko naredijo več škode kot koristi," je opozoril Božič.

Poveljnik obalne civilne zaščite ob tem poudarja, da je prostovoljstvo v Sloveniji zelo razvito, kar je zelo pomembno, saj bi prostovoljci "v nekih ključnih situacijah" prevzeli tudi večjo odgovornost pri čiščenju obale.

Morje pa ne pozna meja in za primere večjih onesnaženj veljajo bilateralni sporazumi o sodelovanju na področju zaščite in reševanja tako z Italijo in Hrvaško kot ožje z avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Istrsko županijo, je navedel Božič.

Tudi o ogroženih živalih

Udeležencem je problematiko živali, ki so lahko kolateralna žrtev takšnih nesreč, predstavil veterinar Peter Marčič z Veterinarske ambulante Koper. V primeru razlitja nafte ali drugih strupenih snovi v morje bi bile v nevarnosti zlasti morske ptice, pa tudi morske želve in morski sesalci, je pojasnil. Največja nevarnost je, da pride do zaoljenja živali, ki tako izgubijo zmožnost termoregulacije, plovnosti in permeabilnost, to pa vodi do stradanja, zastrupitev in poginov. Prostovoljci lahko v tem delu pomagajo zlasti pri samem iskanju prizadetih živali, je dodal.

Usposabljanje je bilo financirano iz evropskih sredstev in je del projekta POSOW, kar je akronim za Pripravljenost za čiščenje z nafto onesnaženega obalnega pasu in reševanje zaoljenih prostoživečih živali. Cilj projekta je vzpostaviti sinergijo regionalnega sodelovanja ob onesnaženju morja na Hrvaškem, Cipru, v Franciji, Grčiji, Italiji, Malti, Španiji in Sloveniji.