Razglasitev novega glavnega zavetnika je povezana s pripravo novih lastnih škofijskih bogoslužnih koledarjev, ta pa s pripravo novega Rimskega misala.

Kot je navedel koprski škof Jurij Bizjak, so med pripravo potrebnih dokumentov ugotovili, da sv. Jožef delavec, ki so ga leta 1967 imenovali za glavnega zavetnika tedanje cerkvene administrature Slovensko primorje, nikoli ni bil formalno potrjen za glavnega zavetnika škofije.

Ko so v Kopru začeli pripravljati nov škofijski proprij, je to sovpadlo s 1600. obletnico smrti sv. Hieronima. Gre za enega od štirih velikih cerkvenih učiteljev Zahoda, je poudaril Bizjak. Poleg tega je izročilo, vezano na tega svetnika, na tem območju zelo čvrsto, saj mu je posvečenih kar šest cerkva, h katerim so v lanskem letu tudi poromali. Nenazadnje pa jim je sv. Hieronim blizu tudi zato, ker je večinsko mnenje, da je Hieronimovo rojstno mesto Stridon ležalo na ozemlju njihove škofije ali vsaj v njegovi bližini, in sicer nekje na poti iz Ogleja v Emono oz. Ljubljano, je pojasnil škof.

Jurij Bizjak

Kongregacija za bogoslužje je 25. julija letos sprejela predlog koprske škofije, 19. avgusta je škof Bizjak prejel potrjen Lastni bogoslužni koledar Škofije Koper, v katerem je za glavnega zavetnika škofije postavljen sv. Hieronim.

Današnjo slovesno razglasitev v koprski stolnici bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. V nedeljo bo sledil prvi škofijski romarski shod v čast glavnemu zavetniku škofije, in sicer pri Svetem Hieronimu na Nanosu, kjer bo slovesnost na prostem. Pri Založbi Ognjišče pa bo za razglasitev novega zavetnika koprske škofije izšla monografija Sv. Hieronim in naš čas. Slovesni praznik glavnega zavetnika škofije pa se bo po vseh župnijah praznovalo na njegov god, 30. septembra.

Sv. Hieronim je znan zlasti po svojem prevodu Svetega pisma, t. i. Vulgati. Rodil se je okoli leta 345 v antičnem mestu Stridon, umrl pa je 30. septembra leta 419.