Ker je Koper majhno lokalno okolje, identitete sogovornika ne razkrivamo, saj bi s tem posredno nehote lahko razkrili identiteto preostalih vpletenih. V vsem skupaj je bistveno to, kar se je zgodilo. In namen Koprčana, da se nam je oglasil, je zgolj ta, da ljudi javno opozori, naj bodo previdni.

Vrnimo se v leto 2015, ko je v zgodnjih jutranjih urah, še preden so banke začele poslovati, v izolski bolnišnici umrla sogovornikova mama. Še istega dne zjutraj naj bi se na banki Intesa Sanpaolo, takrat Banka Koper, pojavil vnuk pokojnice, ki je bančnemu uslužbencu zamolčal dejstvo, da je babica umrla, in dvignil z njenega računa, za katerega je bil pooblaščen, 2.500 evrov gotovine. Naslednjega dne je dvignil še 75.000 evrov gotovine.

"V postopku dedovanja so me na sodišču seznanili, da na podlagi razpoložljive dokumentacije sklepajo, da mi pokojna mama ni zapustila ničesar," opisuje neprijetno izkušnjo naš sogovornik. Ker se mu je to zdelo nekoliko nanavadno, se je obrnil na banko. Moral je izkazati pravni interes in banki plačati stroške izdelave dokumentacije. Šele takrat pa je izvedel, da je na dan smrti njegove mame in še naslednjega dne bil materin bančni račun izpraznjen v skupnem znesku 77.500 evrov.

In tukaj so se zavrteli sodni mlini, pa ne v prid našega sogovornika, ki je menil, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, saj je nekdo preslepil banko in ogoljufal oziroma oškodoval tudi njega, kot sina pokojnice. Kot sinu v prvem dednem redu mu po zakonu namreč pripada dediščina po pokojni materi, najmanj v višini nujnega deleža.

Zoper vnuka pokojnice je vložil kazensko ovadbo zaradi goljufije, velike tatvine in iznevarjanja, ki pa jo je koprsko državno tožilstvo zavrnilo z obrazložitvijo, da ne gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Temveč, da se kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno proti krvnemu sorodniku, začne na zasebno tožbo.

Pri banki Intesa Sanpaolo, takrat Banka Koper, so kakršnokoli odgovornost za nastalo situacijo zavrnili s trditvijo, da o smrti imetnice bančnega računa niso bili obveščeni.

Zadevo je prijavil Banki Slovenije, a so tudi oni kakršnokoli odgovornost banke v tem primeru zavrnili z obrazložitvijo, da je banka ravnala zakonito. "Pooblastilo v razmerju do banke je veljavno, dokler banka ni pisno obveščena o prenehanju pooblastila (v primeru smrti komitenta s predložitvijo uradnega dokumenta o smrti). Če je torej prišlo do razpolaganja z denarjem preden je bila banka na opisan način seznanjena o smrti imetnika računa, banki ni moč očitati izvršitve neodobrene transakcije," so odgovorili našemu sogovorniku v Banki Slovenije.

"Na ta način je Banka Slovenije podprla možnost takšnega načina goljufanja bank oziroma njihovih varčevalcev v Sloveniji," je prepričan Koprčan.

Gre za primer, ki se lahko zgodi vsakomur in tako kot naš sogovornik, se v tem trenutku še marsikdo sprašuje, kako varni so pravzaprav v takih primerih prihranki varčevalcev na bankah.

Na izolsko bolnišnico smo zato naslovili vprašanje, v kako kratkem času so dolžni posredovati podatek o smrti pacienta in komu. Na Upravno enoto Koper, kjer so zadolženi za izdajo mrliških listov, pa smo vprašali – v kako kratkem času morajo mrliški list izdati in koga vse morajo o smrti obvestiti. Za več pojasnil v takih primerih smo se obrnili tudi na banko Intesa Sanpaolo in Banko Slovenije. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.