Pri oranžnih vinih gre za sonaravno pridelana bela vina s podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom in z zgolj nujnimi vinarjevimi intervencijami. To je vse bolj uveljavljajoč se slog pridelave, ki temelji na avtorskem pristopu z razumevanjem in spoštovanjem narave in naravnih procesov, so zapisali organizatorji.

Eden od gostiteljev prireditve Matej Zaro je priznal, da so tako organizatorji kot pridelovalci z evforijo in nestrpnostji čakali na vrnitev festivala v svoji klasični, predkoronski obliki. Ob tem je spomnil, da so podobno edicijo festivala v začetku meseca izvedli že v italijanski Veroni v sklopu prireditve Vinitaly, ki je pokazala, da je sejemska dejavnost po pandemiji spet v polnem teku.

Matej Zaro

Zaro je spomnil, da je festival nastal z namenom predstavitve vinarjev z enako miselnostjo sonaravnega, ekološkega oz. biodinamičnega dela v vinogradu.

Danes oranžna vina sicer predstavljajo le enega do dva odstotka celotne produkcije vina in so torej "še vedno nišni segment, ki pa se je prebil v visoko kulinariko". Zaradi svoje butičnosti in ekskluzivnosti so oranžna vina vse bolj zaželena in iskana, prav regija od Alp do Jadrana pa je svetovno znana po svojih oranžnih vinih.

Že v četrtek so v Gledališču Koper premierno predstavili dokumentarni filma Call it Amber, ki ga je ekipa Studia Alp iz Maribora posnela na številnih lokacijah, med drugim v Gruziji, Sloveniji in Italiji, ter prinaša vpogled v starodavno vinsko tradicijo in kulturo ter njun vnovičen vznik v zadnjega četrt stoletja.