V prestolnici ZDA, gospodarsko najmočnejše države na svetu, je bilo živahno ves teden. Na sedežu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, le streljaj od Bele hiše in drugih znamenitosti, ki dajejo Washingtonu poseben pečat, so politični odločevalci, predstavniki akademske sfere, gospodarstva in novinarji razpravljali o aktualnih temah v svetovnem gospodarstvu. Ključni del zasedanja se je končal v soboto, uradno pa se srečanje zaključuje danes.

Poleg najnovejše gospodarske napovedi IMF so zbrane letos najbolj zanimale težave hitro rastočih držav, iz katerih zaradi sprememb v denarni politiki ameriške centralne banke Federal Reserve v zadnjih mesecih odteka kapital, razmišljali so, kaj morajo te države narediti, da bodo izboljšale svoj položaj, veliko vprašanj se je nanašalo na ukrajinsko-rusko krizo, vse večjo moč nekaterih afriških držav, razmere v območju evra in reformo sistema kvot v IMF.

IMF je svetovnemu gospodarstvu v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih za letos napovedal 3,6-odstotno rast, kar je enako oceni iz oktobra lani, a 0,1 odstotne točke slabše od januarske napovedi. Prihodnje leto naj bi rast dosegla 3,9 odstotka.

Okrevanje je neenakomerno

Glavni ekonomist IMF Olivier Blanchard je pojasnil, da postaja okrevanje v razvitih državah močnejše in širše, vendar ostaja neenakomerno. Dobro kaže predvsem ZDA in Veliki Britaniji, medtem ko bo rast v območju evra, ki se po lanskem izhodu iz recesije sicer krepi, še vedno zaostajala.

"Fiskalna konsolidacija se upočasnjuje, vlagatelji so manj zaskrbljeni glede vzdržnosti dolga v večini razvitih gospodarstev, banke postajajo močnejše, čeprav smo še daleč od popolnega okrevanja," je dejal in dodal, da so zdaj bolj pomembni ukrepi za spodbujanje rasti.

Rast hitro rastočih gospodarstev naj bi se letos okrepila le zmerno, kar je posledica oteženega dostopa do zunanjih virov financiranja, kljub temu pa naj bi hitro rastoče države in države v razvoju k rasti globalnega gospodarstva še naprej prispevale več kot dve tretjini. Blanchard je pojasnil, da se bodo morale spopasti s spremembami v okolju.

Tudi sporočilo generalne direktorice IMF Christine Lagarde je bilo jasno - v svetovnem gospodarstvu prihaja do obrata na bolje, vendar je okrevanje še vedno prešibko in prepočasno. "Je dokaj dobro, ampak ne dovolj dobro. Lahko smo boljši. Čeprav se rast krepi, mnogi tega ne čutijo. Še vedno je 200 milijonov ljudi brez dela," je dejala in pozvala k drznim ukrepom za hitrejšo rast.

Tako Blanchard kot tudi Lagardova sta Evropski centralni banki (ECB) poslala jasno opozorilo - inflacija v območju evra je nizka, občutno nižja od srednjeročnega cilja ECB, zdrsnila pa bi lahko celo v deflacijo. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad pripravljenostjo osrednje denarne ustanove v območju evra, da po potrebi ukrepa, pri čemer sta menila, da bi bilo to bolje storiti prej kot pozneje.

IMF bo priskočil na pomoč Ukrajini

O Ukrajini, ki je pred kratkim zaprosila za finančno pomoč IMF, veliko podrobnosti predstavniki sklada niso razkrili, ocenjujejo pa, da bi lahko odbor izvršnih direktorjev IMF program pomoči podprl konec aprila ali v začetku maja. Kijev bo od IMF dobil od 14 do 18 milijard dolarjev pomoči, Lagardova pa je izrazila prepričanje, da bo program uspel.

Veliko ostrejše besede pa je prva dama IMF namenila ZDA, zaradi katere stoji reforma sistema kvot v IMF. Reforma, o kateri so se države članice dogovorile leta 2010, bi med drugim okrepila moč hitro rastočih držav, po mnenju članic pa je nujna za kredibilnost IMF.

Brez zelene luči ameriškega kongresa zadostnega, 85-odstotnega soglasja o reformi v IMF ni mogoče doseči. "Sprejeli smo jo leta 2010, uveljaviti smo jo želeli do leta 2012, zdaj smo v letu 2014 in se to še ni zgodilo. Ali se predajamo? Ne. To se bo zgodilo. Upam, da kmalu," je dejala Lagardova.

Pritisk na ZDA so okrepili tudi finančni ministri skupine 20 najrazvitejših svetovnih gospodarstev (G20), ki so se sestali ob robu zasedanja. Če ZDA reforme ne potrdijo do konca leta, bodo sprožili proces za iskanje alternativnih rešitev, je napovedal predsedujoči G20, avstralski finančni minister Joe Hockey.

Slovenija, za katero je bilo lani zaradi ugibanj o morebitni prošnji za finančno pomoč veliko zanimanja, letos ni bila deležna slabih novic. Prav nasprotno - IMF je naši državi precej izboljšal gospodarsko napoved. Za letos ji je napovedal 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarska aktivnost okrepila za 0,9 odstotka. Še januarja ji je za letos napovedoval 1,1-odstotno krčenje BDP, oktobra lani pa 1,4-odstotno.

Izboljšanje za Slovenijo ni plod notranjega dela

Opozorila in priporočila kljub boljši napovedi sicer ostajajo. Vodja divizije za pripravo poročila o obetih za svetovno gospodarstvo pri IMF Thomas Helbling je pojasnil, da je k izboljšanju obetov za Slovenijo prispevalo okrevanje v območju evra, ki se je izvilo iz recesije.

"Izzivi za Slovenijo kljub temu ostajajo. Če pogledate našo napoved rasti, vidite, da je relativno zmerna in še posebej odraža izzive, ki so še vedno prisotni na področju reforme finančnega sektorja, čiščenja bančnih bilanc in krepitve kapitalske ustreznosti," je dejal.

Nekoliko bolj konkreten je bil namestnik direktorja oddelka za Evropo pri IMF Philip Gerson. Pojasnil je, da so se razmere v Sloveniji v zadnjem letu občutno izboljšale in da se po zelo težkem obdobju, ko je Slovenija na vrhuncu krize beležila drugi največji padec BDP v območju evra, kažejo znaki rasti.

A z reformami je, tako Gerson, treba nadaljevati. "Čeprav so bile banke dokapitalizirane, slaba posojila ostajajo velik problem. Veliko velikih bank ima še vedno zelo velik delež slabih posojil. Proces prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank ne teče tako hitro, kot bi upali. Oblasti morajo ta proces pospešiti. Seznam podjetij za privatizacijo je bil sprejet. Oblasti morajo zdaj začeti izvajati te prodaje," je opozoril.

Slaba posojila še vedno problem

Slovenijo sta v Washingtonu zastopala državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko in viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec. Mavko se je strinjal, da Slovenijo čaka še veliko dela. Načrtovano privatizacijo 15 podjetij je treba dosledno in profesionalno izpeljati do konca, je dejal za STA.

"Pričakujemo, da bodo tri podjetja, ki so največja na tem seznamu, Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), letos v veliki meri prodana," je dejal. Dokončanje prenosa slabih terjatev iz Nove Ljubljanske banke in NKBM na t.i. slabo banko pričakuje do konca aprila, pri čemer sta z Bohnecem povedala, da sodelujejo tudi pri pripravi procesa razdolževanja podjetij.