Na eni izmed delavnic sem doživela zanimivo izkušnjo in z veseljem vam jo podarim. Na dogodek me je spomnila udeleženka delavnice, ki je bila pred kratkim na osebnem posvetu in terapiji.

V naši skupini je sodelovala ta mlada ženska, ki v Sloveniji živi leto dni. Njen fant veliko potuje in pred nekaj leti sta se spoznala v tujini, ko je kupoval od njenega očeta. Vnela se je ljubezen in kmalu sta spoznala, da sta ustvarjena drug za drugega. Čeprav je bila navdušena nad mojo prošnjo, da objavim zgodbo, sem spremenila njeno pravo ime v Marija.

Ko smo prišli do stopnje, kjer analiziramo in odkrivamo težave v medsebojnih odnosih, sem vprašala vsakega udeleženca, kaj bo reševal. Vsak je imel problem, ki ga je s pomočjo tehnike obvladoval in poiskal rešitev.

Njen odgovor na moje vprašanje je bil po svoje nenavaden, po svoje pa razumljiv.

Samozavestno je sedela na meditacijskem stolu in brez razmišljanja odgovorila: "Želim dojeti smisel slovenskega naroda."

Ponavadi je praksa, da ljudje rešujejo osebne težave in redkokdaj se najde kdo, ki bi hotel dojeti zavest nekega naroda. Podala mi je jasno razlago.

"Pri nas doma je praksa, da se učimo od drugih, kako uspeti. Velikokrat sem jezna nase, ker ne morem odkriti recepta, ki je druge pripeljal do cilja. Ampak v tem času življenja v Sloveniji me najbolj bega to, ker je vaša narava drugačna. Rada bi odkrila, zakaj gre drugim ljudem na živce uspeh drugih? Zakaj niso raje usmerjeni v svoj neuspeh?"

Ne bom pisala svojega odgovora njej, ampak vsem vam, ki doživljate podobno.

Na tem svetu smo različni ljudje, ne samo v naši državi. Različnih kultur, statusa, izobrazbe in sposobnosti, ki nas pelje v različne oblike dejanj. Nekaj ali nekdo nas bolj ali manj privlači. So tudi različna življenjska obdobja, kjer smo bolj ali manj dovzetni zase ali za druge. Včasih nas kdo obožuje, včasih kdo sovraži. Včasih koga mi obožujemo, včasih mi koga ne maramo.

Ampak pri vsem tem je zgornje pisanje le izgovor, ki nam pa daje pogon za naprej in morda se tolažimo s stavkom: "Že mora biti tako."

Ampak, ali je res, da mora biti tako?

Po končani skupinski meditaciji je Marija doživela enkratno spoznanje in ga predala vsem v skupini: "Nisem zato tukaj, da bi tekmovala z drugimi, še manj zato, da bi razumela njihova nagnjenja ali jih obsojala. Sem tukaj samo zato, da živim tisto, kar mi nekaj pomeni in da pri tem drugih ne uničujem."

Pa vi, dragi bralci?

Sorodne vsebine:

Kakšen teden nas čaka?

Slovenija, moja dežela

Kristali in njihova uporaba