Da ima predlog enovito podporo politike, je bilo jasno že na matičnem odboru za pravosodje, kjer zakonski predlog, ki so ga pripravili v nevladnih organizacijah, posvojili pa v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB, ni imel nasprotnikov. Kot je danes izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Matic Zupan, so lahko skupaj ugotovili, da "smo kot družba toliko dozoreli, da smo pripravljeni širše varovati spolno nedotakljivost". "Kazenski aparat se ne bo več spraševal, ali je bilo v nekem primeru uporabljene dovolj sile. Bo pa uporaba sile oteževalna okoliščina," je izpostavil.

Tudi poslanka SD Bojana Muršič je v imenu strank predlagateljic poudarila, da pobuda za redefinicijo spolnega nasilja v kazenski zakonodaji ne pripada nobeni politični strani, temveč je to zakon številnih državljank in državljanov, prostovoljcev, ki delujejo na področju pravic žensk, ter nevladnih organizacij. "Želimo enakopravnejšo družbo, v kateri razvijamo kulturo soglasja, se naučimo vprašati, slišati in spoštovati izrečeno. Sprememba zakonodaje ne bo čudežno ozdravila naše družbe, je pa odraz trdne politične volje, da spremenimo miselni okvir, opolnomočimo žrtve ter omogočimo učinkovitejši pregon storilcev," je dejala.

Poslanec Branislav Rajić (NeP) je ocenil, da s to spremembo kazenskega zakonika "žrtvam sporočamo, da jih politika podpira. Spodbujamo jih, naj tovrstna kazniva dejanja prijavljajo, saj ni več tveganja, da bi ostali storilci nekaznovani". Da je redefinicija spolnega nasilja po modelu samo ja je ja več kot nujna in je civilizacijska norma, ki bi morala biti že davno sprejeta, je poudaril poslanec SDS Dejan Kaloh.

Tina Heferle (LMŠ) je dodala, da "danes ne gre za politično, ampak za družbeno soglasje. Želimo biti družba, v kateri bo telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa bo učinkovito zaščitena". Predrag Baković (SD) pa je opozoril, da samo sprememba zakonodaje ne bo dovolj: "Še več resursov je treba vložiti v podporo žrtvam, v psihološko podporo, razumevanje institucij."

Sprejeta novela Kazenskega zakonika , ki uzakonja načelo “samo JA pomeni JA”. Bravo, Inštitut 8. marec. Hvala vsem, ki vam je (bilo) mar. ???????? pic.twitter.com/SHahzGeoRK

— Martina Vuk (@MartinaVuk) June 4, 2021

Tudi Matej T. Vatovec (Levica) je menil, da "če hočemo ostati odprta in vključujoča družba, nas čaka še veliko dela. Ne le skrbeti za ustrezne zakonske podlage, ampak v vsakem trenutku v življenju biti pozoren na različne prakse, da ne bo več treba civilnih gibanj, kot je bilo gibanje Jaz tudi". Ob napovedi podpore zakonskemu predlogu je Iva Dimic (NSi) žrtvam spolnih kaznivih dejanj sporočila, da "niste same, z vami smo. Družba mora stopiti na stran žrtev ter jih zaščititi".

Mateja Udovč (LMŠ) pa je izpostavila tudi složnost politike ob tem vprašanju. Da ima danes sprejeta zakonska rešitev "sporočilo ničelne tolerance do kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pa je dodala Alenka Bratušek (SAB). Pomen zaščite šibkejših je ob napovedi podpore zakonski rešitvi izpostavil Franc Jurša (DeSUS).

Gonilo pobude za redefinicijo spolnega nasilja v slovenski kazenski zakonodaji je v zadnjem letu postal Inštitut 8. marec. Njegova direktorica Nika Kovač je pred današnjim glasovanjem v DZ izpostavila, da je postopek sprejemanja redefinicije kaznivega dejanja posilstva dokazal, da v Sloveniji obstaja občečloveška vrednota - to je spolna nedotakljivost. Izpostavila je podporo predlogu v vrstah strank vseh opcij, kar je po njenem prepričanju jasno pokazalo, da ima vsaka žrtev posilstva v DZ svoj glas. "Prepričani smo, da do tega ne bi prišlo brez množične kampanje prostovoljcev in prostovoljk. Skupaj smo spremenili družbo na bolje," je še dodala.