Dragan Marušič

Kako ocenjujete trenutno stanje epidemije in rast okužb v Sloveniji?

"Najbrž je tudi naše strokovnjake presenetilo dejstvo, da zaščita, ki naj bi jo dajalo cepivo, popusti že po nekaj mesecih. Znanstveni članek, ki je izšel v prestižni reviji The Lancet v oktobru, navaja, da je zaščita cepljenih oseb po štirih mesecih samo še 33-odstotna, drugače povedano, na dva cepljena se samo trije necepljeni okužijo. To je veliko manj od številk, ki so jih proizvajalci oglaševali na začetku leta. Spomnimo se, da je Pfizer za svoje cepivo oglaševal, da nudi 95-odstotno zaščito ali prevedeno v razmerje med cepljenimi in necepljenimi; ob 20. necepljenih, ki se okužijo, se okuži samo en cepljen. Iz vsebine tega članka se da sklepati tudi, da po šestih mesecih cepljeni po zaščiti ni nič na boljšem kot necepljeni. V Sloveniji se je glavnina cepljenja zgodila v mesecu maju, tako da je to, čemur smo bili priča od začetka novembra dalje, rezultat teh šestih mesecev, po katerih cepiva popustijo in se s tem poveča število nezaščitenih. Je pa v juniju bilo manj cepljenja kot v maju, tako da december ne bi smel biti hujši od novembra. K temu bi moralo pomagati tudi priporočilo po tretjem odmerku cepiva."

Kaj pa prebolevniki? Kako ti vplivajo na stanje epidemije?

"Ti so pri tej epidemiji zelo spregledana skupina. Lahko bi rekli, da stvari niso ušle povsem iz nadzora ravno zaradi velike množice prebolevnikov iz drugega in tretjega vala. Do maja meseca je bilo uradno okuženih približno 250.000, kar pomeni, da je do takrat bilo v stiku z virusom približno 750.000 ljudi v Sloveniji, če upoštevamo znanstvene publikacije, ki govorijo o tem, da je potrebno množiti znano število okužb približno s faktorjem 3, da se dobi realna ocena. K tem dodamo še dobrih 150.000 prebolevnikov zadnjega pol leta. Recimo, da zaradi obsežnejšega testiranja uporabimo samo faktor 2 in tako dobimo konzervativno oceno, da je prebolevnikov v Sloveniji že precej več kot milijon. Prav ti prebolevniki so tisti, ki sedanji val epidemije bistveno blažijo. Na voljo je namreč veliko znanstvenih publikacij, ki povedo, da so prebolevniki bolje in dlje časa zaščiteni kot tisti, ki so cepljeni. Zato PCT pogoj, ki P omejuje v trajanju, C pa ne, nima strokovne podlage. To se vidi tudi iz realnega stanja v bolnišnicah in intenzivnih enotah, kjer v vsem tem času prebolevnikov skorajda ni, procentni delež cepljenih pa narašča. Tako vsaj je mogoče zaključiti iz podatkov na Sledilniku covid-19. Če strokovna skupina meni drugače, bi bilo prav, da na podlagi slovenskih podatkov o (re)infekcijah prebolevnikov pripravi izračun o nevarnosti okužbe za prebolevnike, najbolje kar skladno z metodologijo, uporabljeno v omenjenem Lancet članku. Tako bomo najbolje videli in vedeli, v kakšnem razmerju sta naravna in cepilna zaščita pred covidom-19."

Kolikšen vpliv pa sploh ima PCT pogoj na potek epidemije?

"Veliko manj kot obseg prebolevnosti in upadanje zaščite cepljenih. Dovolj je pogledati podatke iz Sledilnika covid-19. Obalno-kraška regija je bila pred dobrim mesecem močno pred drugimi enajstimi slovenskimi statističnimi regijami po incidenci okužb, zdaj pa je ta incidenca najmanjša med vsemi regijami. Tega dejstva vpeljava PCT pogoja ne more razložiti, saj je ta veljal in velja homogeno po vsej državi. Kako je potem v enih regijah zaznati padec, v drugih rast? Bliže mi je razlaga, da je ob koncu poletja obalno-kraška regija imela podpovprečno število prebolevnikov, pa tudi cepljenih in je bila tako bolj občutljiva na virus. Zdaj, po mesecu dni, je po prebolevnikih nad slovenskim povprečjem in s tem bolj zaščitena. Tiste regije, ki so imele in imajo nadpovprečen odstotek cepljenih, pa je po šestih mesecih od vrha cepljenja v maju zadelo upadanje zaščite cepljenih."

Je poleg cepljenja večine populacije še kakšna rešitev za izhod iz te situacije?

"Mislim, da bi se dalo še kaj storiti. Čudi me, da se protokol od tistega trenutka, ko je človeku sporočeno, da je pozitiven, v letu dni ni nič spremenil. Pokličejo te in ti povedo: "Ste pozitivi, bodite v karanteni deset dni." Pa prav čas od pozitivnega testa do morebitnega odhoda v bolnišnico je ključen, saj statistika pove, da določen odstotek okuženih nujno konča v bolnišnični oskrbi. Nekatere države tretjega sveta, kjer cepiva ni veliko na voljo, v tem vmesnem oknu in tudi kot preventivo uporabljajo vitamin D, pa tudi cink in vitamin C. Vse to na podlagi znanstvenih publikacij, ki govorijo v prid temu, da tak protokol krepi imunski sistem in tako zmanjšuje pritisk na bolnišnice. Tu so še nekatera starejša zdravila za druge namene, na primer Ivermectin, pa antidepresiv Fluvoxamine, za katerega najnovejše raziskave nakazujejo, da je njegova zaščita pred smrtnim izidom približno 90-odstotna. To isto trdi tudi Pfizer za svoje zdravilo, kot je mogoče zaslediti v medijih. Danes je vse mogoče najti na internetu in ne moremo pristati na trditve, da "je treba znanosti zaupati, ji verjeti" in da "so samo znanstveniki poklicani k interpretaciji znanstvenih rezultatov". Saj znanost ni religija, znanstveniki pa ne božji odposlanci na Zemlji. Javnost ima pravico, da jim znanstveniki obrazložijo, zakaj Ivermectin in Fluvoxamine naj ne bi bila ustrezna, Pfizerjevo zdravilo pa da je. Če tega pojasnila javnost ne bo dobila, bo upravičeno sklenila, da je edini razlog finančni, saj zdravljenje z Ivermectinom in Fluvoxaminom stane nekaj evrov, s Pfizerjevim zdravilom pa tisoč in več evrov."

Kako naprej? Kakšen bo svet po koncu epidemije?

"Najpomembnejši je premislek, kakšna naj bo izhodna strategija, kjer poskušamo predvideti, kaj se bo zgodilo po koncu epidemije, kakšen bo ekonomski okvir, v katerem bomo delovali. Dejstvo je, da so v zadnjem letu in pol nekateri zelo obogateli, množice ljudi po svetu pa so vse bolj revne. Mislim, da bodo bolje šle skozi tiste skupnosti in države, ki bodo karseda samozadostne, ki bodo znale poskrbeti za svojo hrano in energente. Predvsem pa mora skupnost poskrbeti za svoj mladi rod. Skupnost, ki ne poskrbi za svoje najmlajše, se bo sesedla sama vase. Skupnost, ki mladi rod zapira v Zoom komunikacijo in ga s tem odmika od realnega življenja, postavlja temelje za digitalno kontrolo nad temi ljudmi v bližnji prihodnosti. Ko se Facebook spreminja v Metaverse in s tem nakazuje vse večjo zamenjavo realnega sveta z virtualnim, pomeni to vse več umetne in vse manj naravne inteligence in vse več umetnih in vse manj naravnih čustvovanj. Naravno čustvovanje, naravna inteligenca je tisto, kar človeka določa. Brez tega sicer še vedno obstajamo, vendar nismo več ljudje."

Bodo ljudje po epidemiji bolj ali še manj zaupali v znanost?

"Želim si in upam, da bo znanost v prihodnosti služila predvsem celotnemu človeštvu, ne pa ozkim elitam. Te očitno preganja božji kompleks, še zloglasni Unabomber Ted Kaczynski iz 90 let prejšnjega stoletja je 'vis a vis' njim pravi angel. Znanstveniki naj se potrudijo delati tako, da bodo njihovi rezultati verodostojni in preverljivi. Potem jih bodo ljudje upoštevali in stvari se bodo obrnile v pravo smer."