Vlada je namreč 27. avgusta lani spremenila odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe s koronavirusom na način, da je pogoj cepljenosti nemudoma izpolnil vsak, ki je polno cepljen. Najhitreje je bil tako pogoj cepljenja izpolnjen pri vektorskem cepivu Janssen, kjer je bil status polne cepljenosti dosežen že po enem odmerku.

Na NIJZ so vlado glede spremembe odloka takrat sicer večkrat opozorili, da je takšna odločitev strokovno neustrezna in izrecno predlagali, da se določilo popravi. A Poklukar opozoril ni upošteval.

Uveljavitev omenjenega odloka je sprožila veliko povpraševanje po tem cepivu, s katerim sicer v več državah ne cepijo mlajših skupin prebivalstva zaradi nekaterih redkih, a tudi življenje ogrožajočih stranskih učinkov. V Sloveniji takih starostnih omejitev ni bilo. Po smrti 20-letnice, ki je umrla zaradi zapleta po cepljenju s cepivom Janssen, pa je vlada ustavila cepljenje s tem cepivom. Od takrat je to mogoče le s pisnim soglasjem.

Dnevnik je odboru zdravniške zbornice za pravno-etična vprašanja poslal pobudo, naj presodi, ali je bilo ravnanje Poklukarja v skladu s kodeksom zdravniške etike.

V odboru so presodil, da Poklukar kodeksa ni kršil. "Odbor ugotavlja, da je vlada za vsa cepiva določila istovrstni presečni datum, ko velja, da je oseba cepljena, in sicer datum prejetja zadnjega odmerka cepiva, ki je potreben za polno cepljenje po navodilih proizvajalca. To je tudi podatek, ki se vpisuje v digitalno covidno potrdilo. Zakaj je vlada ravnala tako in ne drugače, odbor ne more presojati," je za časnik pojasnil predsednik odbora Peter Golob.