Gostinci in nastanitveni obrati, ki bi po dolgotrajnem odprtju radi odprli, "se soočajo s številnimi ukrepi in pogoji, zaradi katerih še ne morejo zagotoviti rentabilnega poslovanja", je ob robu srečanja sekcije za gostinstvo, turizem ter živilske dejavnosti pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Sežana novinarjem navedel predsednik sekcije za gostinstvo, turizem ter živilsko dejavnost pri OZS Cvar.

Pri tem je izpostavil "diskriminatorno pogojevanje", po katerem morajo od gostov zahtevati dokazila o prebolevnosti, cepljenju ali celo negativni test, kar goste po njegovih besedah odvrača. Tu so še drugi pogoji, od razdalje med mizami do odpiralnih časov, ki jih ni v drugih dejavnostih.

Gostinci pričakujejo pomoč - interventni zakon ali nov protikoronski sveženj

Cvar je izpostavil tudi pričakovano pomoč panogi bodisi v okviru prihajajoče interventnega zakona za turizem ali celo novega protikoronskega svežnja. "Pričakujemo, da se bo panogi nadomestilo izpad prometa, ki je nastal zaradi dolgotrajnega zaprtja," je dejal in dodal, da od države pričakujejo tudi subvencioniranje izplačila regresa in zagotovitev obratnih sredstev za ponovni zagon panoge.

Kot je še opozoril predstavnik OZS, je v lanskem letu po podatkih Ajpesa prenehalo opravljati dejavnost 1300 obratov, registriranih za strežbo hrane in pijače, ter več kot 1700 nastanitvenih obratov, pri čemer ne vedo, koliko jih bo ponovno pričelo poslovati. Prav tako Cvar pričakuje velike težave s kadri, saj se je veliko zaposlenih zaradi dolgotrajnega zaprtja prezaposlilo v druge panoge.

So sploh pooblaščeni za preverjanje ustreznih potrdil pri gostih?

Predsednik sekcije za gostinstvo, turizem ter živilsko dejavnosti pri OOZ Sežana Simon Komel pa je dodatno opozoril na vpliv enodnevnih gostov iz Italije, ki v povprečju predstavljajo 40 odstotkov njihovih gostov. Zato bi bilo po njegovem prepričanju treba sprejeti določila, ki bi tem gostom olajšala prehod meje, s čimer bi tudi ublažili vpliv epidemije.

Glede pogojev za opravljanje dejavnosti je Komel priznal, da so dobili nejasne odgovore, ali so sploh pooblaščeni za preverjanje pogojev za vstop v lokale, zato so se odločili razobesiti pojasnila o pogojih za vstop. O tem goste seznanijo tudi natakarji, naprej pa gre za odgovornost posameznega gosta. "Ne moremo biti policisti," je pojasnil Komel. Kot je dodal, imajo v lokalih na splošno malo miz, zato je tam tudi sicer malo gostov.

Odgovore od NIJZ in drugih pristojnih zahtevajo že od marca, a brez odziva

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je odločevalcem danes poslal javno pismo, v katerem izraža željo po socialnem dialogu. V sindikatu želijo tudi socialno varnost in delo, zato so znova pozvali k odpravi po njihovem diskriminatornih pogojev za ponujanje turističnih in gostinskih storitev.

Sindikat je v pismu izpostavil "neodzivnost in prezrtost" vseh doslej posredovanih pozivov in apelov vladi in odgovornim ministrstvom. "Še posebej pa izpostavljamo zdravstveno stroko," so navedli. Odgovore na svoja vprašanja od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), vlade in različnih ministrov zahtevajo že od konca marca, a brez uspeha. Pred dobrim tednom dni so NIJZ, ministrstvo za zdravje in vladno strokovno skupino za covid-19 pisno zaprosili za razgovor o ukrepih in pogojih vrnitve na delo za delavke in delavce v dejavnosti, a tudi tokrat odziva ni bilo.

V sindikatu zato govorijo o "totalni, škodljivi ignoranci sedanje oblasti in stroke", ki kroji usodo dejavnosti gostinstva in turizma ter številnih zaposlenih in njihovih družin. "V sindikatu smo prepričani, da morata politika in stroka voditi socialni dialog tudi s predstavniki sindikata," so zapisali v pismu, ki so ga med drugim naslovili na NIJZ, vodjo vladne posvetovalne skupine za covid-19 Matejo Logar, zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja ter gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.

Sindikat: Pogoji za opravljanje dejavnosti ustvarjajo dvojna merila

Dosedanja prizadevanja za ohranitev delovnih mest niso dovolj, so prepričani. Navajajo podatke zavoda za zaposlovanje, da je bilo od marca 2020 do vključno aprila letos iz panoge gostinstva in turizma prijavljenih 14.459 oseb. Drugi delavci in delavke so že sedem mesecev na čakanju na delo z 80-odstotnim nadomestilom plače. Tudi zaradi negotovosti odhajajo iz branže.

Sindikat nasprotuje pogojem opravljanja dejavnosti, ki po njihovi oceni ustvarjajo dvojna merila. "Ena za elito, poslovneže in politiko, druga za preostale državljanke in državljane, ki smo očitno za ta prve drugorazredni," so navedli. "Za to, da bomo slednji popili kavo ali čaj v notranjem prostoru gostilne ali pojedli sendvič, pač ne želimo izkazovati nobenih dokazov," so zapisali in ocenili, da so pri tem zlasti kaznovani vsi tisti, ki niso preboleli covida-19 ali ne morejo pridobiti dokaza o prebolelosti ter tisti, ki niso cepljeni ter se ne želijo testirati.

Opozorili so tudi na ostale "neživljenjske" pogoje opravljanja dejavnosti na terasah in vrtovih, kot so razdalja med mizami in stoli ter kratek obratovalni čas, ki so po njihovem "nesmiselni, glede na to, da so znanstveniki ugotovili, da je možnost okužbe zunaj minimalna".

"Delavke in delavci nismo le mrtve črke ali številke na papirju, kot nas obravnavate, mi smo živa bitja, ki se želimo vrniti nazaj na delo, da bomo preživeli! Zato sprostite ukrepe in pogoje, ki nam bodo to tudi omogočali," sta pismo sklenila generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec in njegov predsednik Kristijan Lasbaher.