Piranski župan Đenio Zadković je v burni debati na družbenem omrežju Facebook o prenovi ribiškega pristanišča v Seči zapisal kar nekaj 'sočnih'. Med drugim, da mu zaradi visokega zneska investicije – 4,2 milijona evrov – "vest utripa rdeče" in "sirena tuli, da je ne morem preslišati, saj bi vse, kar bi preseglo 2 milijona evrov sredstev, moral pokriti občinski proračun".

Debata pa je stekla tudi o produkciji soli, ki je je po Zadkovićevem mnenju vse manj in da je "produkcija soli kot za časa Serenissime že 'passe'", za konec pa ponudil 'rešitev': "Lahko ohranjamo soline samo kot kulturno ali tudi tehnično dediščino, pa morda za posipavanje cest. To je vse."

A kot kaže, je z njegovo izjavo, da je "produkcija soli kot za časa Serenissime že 'passe'", v zmoti, saj kot nam je pojasnil direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline Klavdij Godnič, ima pridelava soli na tradicionalen način v Evropski uniji, pa tudi v svetu, vedno večjo veljavo. "Tako, na primer, Italija, Španija, Portugalska, Francija, Grčija revitalizirajo številne soline. Na nivoju EU je ustanovljeno tudi evropsko združenje pridelovalcev tradicionalnih soli Artisanal Sea Salt Europe," pojasnjuje.

Piranska sol z zaščiteno označbo porekla je pridelana po potrjenem tradicionalnem postopku, po izročilu starem več kot 700 let in zgolj s tradicionalnimi orodji. Osnovni proces je naravna kristalizacija na solnih poljih, kjer se sol pobira na nekaj milimetrov debeli podlagi biosedimenta, imenovani petola, sestavljeni iz mineralov in mikoroorganizmov.

"Pridelek je odvisen zgolj od sil narave – sonca, vetra, morja in dela solinarjev. Da je sol iz Sečoveljskih solin lahka in izrednega okusa potrjujejo njeni uporabniki po vsem svetu," poudarja Godnič in izpostavlja, da je najdragocenejši pridelek Piranskih solin solni cvet, katerega drobni piramidasti kristali nastajajo le ob brezveterju. "Ker se solni cvet Piranskih solin odlikuje z veliko mero mineralov in s posebej izrazitim okusom ter vonjem, mu strokovnjaki kulinarike priznavajo, da po kakovosti presega v svetu sicer zelo cenjene vrste 'la fleur de sel'."

Seveda nas je zanimalo tudi, ali je njihova sol sploh primerna za posipavanje cest, kot to predlaga Zadković, glede na zelo cenjeno kakovost. Godnič nam je pojasnil, da se povpraševanje po Piranski soli in solnem cvetu iz leta v leto povečuje, povpraševanje pa je mnogo večje od količine pridelane soli. "Če bi kdo želel, bi lahko s takšno soljo tudi posipal ceste, je pa vprašanje stroškovne racionalnosti takšnega početja," je jasen Godnič.