Na mednarodni konferenci bodo v treh dneh svetovno priznani strokovnjaki UNESCO-vih organizacij z vseh celin, skupaj z mednarodnimi raziskovalci, soočili svoje poglede in iskali odzive na izzive združevanja kulturne dediščine in turizma v spreminjajočem se svetu. Uradno so konferenco odprli generalni sekretar UNESCO Slovenija Gašper Hrastelj, direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Ilona Stermecki in prorektor Univerze na Primorskem za internacionalizacijo dr. David B. DeVallance ter dr. Tadeja Jere Jakulin, članica UNESCO Unitwin mreže s Fakultete za turistične študije - Turistice. Poudarili so, da turizem in svetovna dediščina hodita že tradicionalno 'z roko v roki', a novi svetovni izzivi zahtevajo, da z novimi znanji razvijamo takšen turizem, ki bo omogočil dediščini varno vključevanje in ustrezno vrednotenje njene izjemne vrednosti.

Ilona Stermecki

Na uvodnem plenarnem delu so o nujnosti novih pristopov v turizmu spregovorile svetovno priznane strokovnjakinje na področju dediščine, trajnostnega razvoja, digitalnih komunikacij ter obvladovanja podnebnih sprememb, profesorice dr. Maria Gravari-Barbas, dr. Sara Dolničar, dr. Vicky Katsoni in dr. Lučka Kajfež Bogataj. Skladno z visoko rastjo obsega mednarodnega turizma je rastel tudi 'ekološki davek' te dejavnosti. Slednji se kaže tako v upadu kakovosti in obsega razpoložljivih naravnih virov; predvsem na področju rabe zemeljske površine, voda in prispevku turizma h klimatskim spremembam skozi izpuste toplogrednih plinov. Potrebujemo torej korenite spremembe v načinu vključevanja naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo in spremembe uveljavljenih oblik vedenja turistov. K temu globalno družbo veže tudi agenda 2030, ki je tako kot številne druge iniciative pred in ob njej, postavila visoke trajnostne cilje in turizem postavila v ospredje tistih področij, ki lahko pomagajo doseči te cilje. Z inovativnimi pristopi želimo vplivati na spremembe vedenja turistov in upravljavcev turizma tako, da jih usmerimo v trajnostne vedenjske vzorce. V tem je tudi vrednost te konference, saj spodbuja izmenjavo spoznanj in uspešnih praks trajnostnega turizma, kar je tudi osrednja misel uvodnega plenarnega dela, ki jo je izpostavila profesorica Sara Dolničar, ambasadorka znanosti RS in odmevna raziskovalka ukrepov za spodbujanje trajnostnega turizma. Cilj je spodbuditi odgovorno in etično vizijo turizma kot sredstva za trajnostni razvoj ozemelj in krepitev kulturne raznolikosti.

dr. Maria Gravari-Barbas

Med osrednjimi temami konference je tudi inovativnost, s pomočjo katere se iščejo rešitve, od tehnoloških do organizacijskih in širše družbenih, ki so usmerjene v trajnostni razvoj. Turistične destinacije, ki ponujajo dediščinski turizem, so v še posebni nevarnosti, da jih nebrzdan razvoj oddalji od njihovega bistva: premišljenega prepleta sodobnosti s tradicijo in zgodovino. Različna spoznanja in prakse bodo predstavljene v naslednjih dneh konference, kjer bodo predstavljene tudi odgovorne strategije razvojnega sodelovanja med deležniki na destinaciji in primerom digitalne transformacije svetovne dediščine na Japonskem, kot tudi dobre prakse Plečnikove dediščine v Ljubljani, ki se je lani uvrstila na UNESCOV seznam. Na konferenci pa ne bo prezrta tudi aktualna vojna v Ukrajini, saj bo plenarni govorec dr. Fabio Carbone, ambasador Mednarodnega inštituta za mir skozi turizem (International Institute for Peace through Tourism), spregovoril o prispevku dediščinskega turizma k miru v svetu.

Konference se bo v treh dneh udeležilo 150 udeležencev, ki bodo spremljali tri plenarne razprave, dve okrogli mizi in tri tematske sekcije, na katerih bo predstavljenih 128 znanstvenih prispevkov, 188 avtorjev iz 35 držav. Program konference je zasnovan v obliki predstavitev dobrih praks, plenarnih razprav in doktorskih delavnic. UP FTŠ je ugleden mednarodni dogodek organizirala v živo v Portorožu, delno digitalno na daljavo ter tudi na lokacijah svetovne dediščine v Sloveniji, skupaj v sodelovanju s partnerji. Udeleženci konference si bodo v okviru spremljevalnih aktivnosti, izvedenih z namenom predstavitve naše kulturne dediščine, poleg Pirana, ogledali tudi Škocjanske jame in novo uvrščene UNESCO-ve lokacije Plečnikove dediščine v Ljubljani.

"Svetovna dediščina je žal na udaru podnebnih sprememb, vojnih žarišč in ekonomske nestabilnosti, ki postajajo stalnica naše dobe, zato je na globalni ravni zaskrbljenost na mestu. Bistvo svetovne dediščine je prav v tem, da ne pozna meja, da je skupna vsem, da kaže obiskovalcem izjemnost tega, kar smo na tem planetu podedovali in ustvarili. Unescova mreža univerz zato spodbuja izmenjavo spoznanj in dobrih praks, da bi uspeli zanamcem ohraniti vse te vrednosti in prispevati k etičnemu dediščinskemu turizmu. Ponosni smo, da nam je uspelo na konferenco pritegniti tako številčno udeležbo svetovno priznanih strokovnjakov, ki se s tem pomembnim vprašanjem ukvarjajo," je povzela dr. Aleksandra Brezovec, predsednica organizacijskega odbora konference.