Reševalci GRS Tolmin, 28. oktobra letos, med dvodnevno iskalno akcijo pogrešanega nizozemskega pohodnika, ki se je na poti od planine Razor proti Tolminskim ravnam ločil od skupine in izginil. Ko je vodnik z reševalnem psom našel jakno pogrešanega, ga je policijski helikopter lociral na strmem terenu ob drevesu, ki je preprečilo, da bi zdrsnil še nižje v globel. S pomočjo vrvne tehnike so se spustili do njega in ga oskrbeli, a je zaradi hudih poškodb in podhladitve umrl na kraju.

PU Nova Gorica: Ne poznajo poti in podcenjujejo vremenske razmere

Od 355 reševanj, kjer je bila potrebna pomoč gorskih reševalcev, jih je bilo 42 na območju GRS Bovec in 44 na območju GRS Tolmin. "Glede na izkušnje iz preteklih let so pogosti vzroki nesreč v gorah, poleg neustrezne telesne in psihične pripravljenosti, tudi pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju ter pravilni rabi opreme," pravijo na novogoriški policijski upravi (PU). Kot dodajajo, pohodniki velikokrat ne poznajo poti in podcenjujejo vremenske razmere.

Od začetka letošnjega leta do 7. novembra so na območju PU Nova Gorica obravnavali dvanajst (v enakem obdobju lani 30) gorskih nesreč, v katerih je ena oseba umrla (lani v enakem obdobju štirje), sedem je bilo huje poškodovanih (lani dva), dve osebi pa sta utrpeli lažje poškodbe (lani 14).

21. oktobra letos je med vajo gorske enote policije prišlo do nesreče v skalni grapi grebena Na možeh nad Zelenico. Odlomila se je skala. Poškodovani so bili trije člani policije, tudi gorski reševalci. Dva policista sta bila s hudimi poškodbami prepeljana v UKC Ljubljana, lažje poškodovan policist pa v Splošno bolnišnico (SB) Jesenice.

"Največ nesreč se je zgodilo med pohodniki in plazenjem v gorah. V enem primeru smo obravnavali nesrečo med turnim smučanjem. Glavni vzroki za letošnje gorske nesreče so bili zdrs, nepoznavanje terena, padajoče kamenje, neprimerna oprema in padec pri plezanju," pojasnjujejo na PU Nova Gorica, kjer morajo v gorah vse bolj pogosto posredovati tudi zaradi manjših poškodb in obolenj.

Nujna oprema, ki jo je zmeraj potrebno imeti v nahrbtniku

Med Istrani in Kraševci so priljubljeni in dobro obiskani okoliški hribi, kot so Slavnik (1.028 m), Nanos (1.313 m), Vremščica (1.027), Snežnik (1.796) … Nadmorska višina ni odločilen dejavnik, kot že rečeno, ampak je ključno spremljanje vremenskih razmer in napovedi. "Vsekakor se od pohodnikov pričakuje, da pred kakršnokoli turo preverijo aktualne razmere in vremensko napoved. V tem jesensko-zimskem obodbju je treba paziti tudi na dolžino ture, saj se dnevi krajšajo, kar pomeni večjo verjetnost, da pohodnika ujame tema, če se pot nepričakovano podaljša," izpostavljajo pri GRZS in dodajajo:

Konec septembra je zdrsnilo gobarki na Nanosu, pri čemer si je hudo poškodovala nogo. 

"Pogoji med hribi, kot sta Snežnik in Slavnik, lahko močno variirajo. Vedno imamo s seboj na turi obvezno opremo, ki jo sestavljajo osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka z rezervnimi baterijami in mobilni telefon s polno baterijo. Seveda je za turo pomembno, da ima pohodnik s seboj tudi dovoljšno količino tople brezalkoholne pijače, malico, rezervna oblačila in ustrezen (elektronski) zemljevid, še posebej, če terena ne pozna. V primeru, da je pot izpostavljena ali gre za teren, kjer je nevarnost padanja kamenja, je potrebna tudi čelada."

Na severnem Primorskem delujeta dve reševalni službi, GRS Bovec in GRS Tolmin, s tem, da ima tolminska svojo skupino gorskih reševalcev tudi v Ajdovščini. Najbolj obremenjena je GRS Bohinj, kjer so imeli do sredine septembra 79 intervencij.

Intervencija 20. junija zvečer v Gradiški Turi na Nanosu, kjer je skupina pohodnikov iz Srbije sestopala z vrha, eden od njih pa se je zaradi hude nenadne slabosti zgrudil.

"Število posredovanj je primerljivo s preteklimi sezonami. Lani je bilo v istem obdobju sicer nekaj več nesreč. Število reševanj v gorah in na težko dostopnih teren vsako leto narašča, gre za trend naraščanja zadnjih deset let. Vsako leto se soočamo z rekordnim številom nesreč. To rast pripisujemo večjemu številu obiska gora," pravijo na Upravi za zaščito in reševanje RS.

Prevladujejo reševanja pohodnikov, ki le omagajo ali zaidejo

Leta 2013 so zabeležili 392 intervencij v gorah in na težko dostopnih terenih, leta 2014 jih je bilo 396, 2015 se je številka povzpela na 430. Leta 2016 je bilo tovrstnih posredovanj 481, leto kasneje 510, leta 2018 jih je bilo 537. 604 intervencije so zabeležili leta 2019, 485 leta 2020, 626 pa leta 2021. Leta 2022 je bilo 667 in lani 687.

Največ gorskih nesreč se zgodi na območju Triglava in Triglavskih jezer, na območju spodnjih bohinjskih gora in Kamniško-Savinjskih Alp. Kot pravijo na upravi za zaščito in reševanje, se največ nesreč zgodi zaradi zdrsov, nepoznavanja terena in telesne nepripravljenosti. Prevladujejo reševanja pohodnikov, ki niso poškodovani, ampak le omagajo ali zaidejo ter reševanja pohodnikov, ki so lažje poškodovani.

23 odstotkov vseh nesreč se je zgodilo zaradi neprimerne obutve ali opreme

Zaradi neprimerne obutve se je letos v gorah pripetilo 21 nesreč, kar predstavlja štiri odstotke vseh nesreč. 37 nesreč se je zgodilo zaradi neprimerne tehnične opreme, to je okoli sedem odstotkov. Zaradi neprimerne osebne opreme je bilo 58 nesreč oziroma okoli dvanajst odstotkov. Skupaj se je torej zaradi neprimerne obutve ali opreme zgodilo triindvajset odstotkov nesreč.

"Tujce smo v obdobju od 1. januarja do 16. septembra 2024 reševali 258-krat, Slovence pa 250-krat, tako da gre v približno polovici reševanj za reševanje tujcev," dodajajo.

Gorski reševalci svoje delo opravljajo brezplačno. Refundirajo se jim edino stroški osebnega dohodka za čas odsotnosti z delovnega mesta, ko rešujejo, prav tako jim pripadajo stroški za prevoz, prehrano in ostalo. Njihovo opremo sofinancira Uprava RS za zaščito in reševanje ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO).

Zelo redke so države, ki zaračunavajo stroške gorskega reševanja. "V večini primerov se zaračunava nujna medicinska pomoč in helikopterska medicinska pomoč, ki se izvaja ob gorskem reševanju oz. se zaračunava v primeru, ko to izvajajo poklicni gorski reševalci. V primerih, ko gre za namensko malomarnost, bi lahko tudi v skladu s slovensko zakonodajo zaračunali stroške reševanja, vendar so bili dosedanji poskusi na sodišču neuspešni. Trenutno so v pripravi predlogi, ki bi določneje uredili pogoje povračila stroškov, ki lahko nastanejo v primeru reševanja," še pojasnjujejo pri upravi za zaščito in reševanje.