Vrsta zanimivih pojavov za ljubiteljske astronome

Popolni Lunin mrk bo 16. maja. Pri nas bo popolna faza po pojasnilih Janeza Kosa s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani vidna le za zelo kratek čas zjutraj med zahajanjem Lune. "Zanimivo pri tem mrku je, da bomo iz naših krajev lahko za ta kratek čas na nebu hkrati videli Sonce in Luno. 19. novembra bo še en popolni Lunin mrk, ki pa pri nas ne bo viden," je povedal.

Delni Sončev mrk bo nastopil 25. oktobra dopoldne. Pri nas bo po napovedih Kosa zakritih manj kot 40 odstotkov Sončeve plošče. Še en delni Sončev mrk bo viden 30. aprila, a le iz manjšega dela Južne Amerike.

Od meteorskih rojev naj bi bili najlepši Kvadrantidi, ki so bili vidni 3. januarja, in Geminidi v noči s 13. na 14. december. V obeh primerih gre za več kot sto meteorjev na uro, iz temnih lokacij še nekaj več. Meteorski roj Perzeidov okoli 12. avgusta bo motila polna luna, zato jih ne bomo videli veliko, je še navedel Kos.

"Kakšnih svetlejših kometov, kot smo jih navajeni iz zadnjih nekaj let, v letu 2022 zaenkrat ni napovedanih. Najsvetlejši bo morda C/2021 O3 PanSTARRS. Viden bo z daljnogledom, če se mu sij okrepi, mogoče tudi s prostim očesom. Lahko pa nas preseneti kak drug komet," je še dejal.

Konec leta bo Luna zakrila Mars, kar se po Kosovih besedah zgodi relativno redko, na nekaj let. Pojav bo pri nas viden zjutraj, tik pred zahodom Lune v noči s 7. na 8. december.

Andrej Guštin iz zavoda Cosmolab izpostavlja še današnji 4. januar, ko je Zemlja najbližje Soncu. "Ker se Zemlja okoli Sonca giblje po elipsi, se njena oddaljenost od Sonca stalno spreminja. Čeprav se zdi paradoksalno, je Zemlja Soncu najbližje sredi naše zime, a to ni povezano z letnimi časi, za katere je kriv nagib Zemljine osi na ravnino kroženja okoli Sonca," je pojasnil.

Merkur pa bo 12. januarja v najugodnejši legi za opazovanje na večernem nebu. "Ker je Merkur blizu Sonca, je tudi na nebu vedno blizu Sonca, zato je Merkur mogoče videti le v večernih urah kmalu po zatonu Sonca ali v jutranji zarji in okoli največjih elongacij - to je takrat, ko je Merkur na nebu najbolj oddaljen od Sonca. Okoli tega datuma sta na večernem nebu blizu Merkurja vidna še planeta Saturn in Jupiter," pojasnjuje Guštin.

9. februarja bo Venera v največjem siju, vidna zjutraj kot Danica nad vzhodnim obzorjem. V tem času sta na nebu blizu Venere še Mars in Merkur. 30. aprila bo po navedbah Guština zanimiva konjunkcija Venere in Jupitra. 14. avgusta bo Saturn v opoziciji; planet bo viden vso noč in to je po besedah Guština idealen čas za njegovo opazovanje s prostim očesom in teleskopi. Enako velja za Jupiter 26. septembra.

Astronomski observatorij ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko ob menjavi letnih časov oziroma ob solsticijih in enakonočjih organizira Dan odprtih vrat. Zavod Cozmolab pa bo organiziral javna opazovanja Luninega in Sončevega mrka.

Novi mejniki v raziskovanju vesolja

Na področju raziskovanja vesolja bo zanimivo dogajanje v zvezi z vesoljskim teleskopom James Webb, ki ga je ameriška vesoljska agencija Nasa po več preložitvah izstrelila 25. decembra lani. Z njim naj bi nadaljevali in razširili raziskovanje vesolja, ki ga še vedno uspešno izvaja Hubblov teleskop.

"Če bo šlo vse po načrtih, se bo teleskop utiril v orbito okoli Lagrangeove točke L2 v drugi polovici januarja, nato pa bo potrebno počakati vse do druge polovice junija, da bo polno opravilen. Odtlej si lahko obetamo nove informacije glede raziskovanja prvih zvezd in galaksij, njihovega razvoja, nastanka osončij in raziskovanja planetov zunaj našega osončja," je pojasnil Igor Žiberna z oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Pri razvoju omenjenega teleskopa je med drugimi sodelovala tudi Evropska vesoljska agencija (ESA). Ta v sodelovanju z rusko vesoljsko agencijo Roscosmos letos načrtuje izstrelitev svoje druge sonde na Mars. Po navedbah Žiberne je izstrelitev zaenkrat načrtovana septembra, pristanek pa junija 2023. Na Mars naj bi sonda ponesla vozilo, s pomočjo katerega nameravajo raziskovati morebitne sledi življenja na tem planetu.

ESA je v sodelovanju z japonsko vesoljsko agencijo JAXA oktobra 2018 proti Merkurju izstrelila sondo Beppi Colombo. V okviru misije je med drugim predvidenih šest mimoletov, od katerih se bo drugi zgodil 23. junija letos. "Celotna misija bo zagotovo spremenila današnje predstave o Soncu najbližjem planetu v Osončju," pravi Žiberna.

Nasa in ESA sta skupaj s še nekaterimi drugimi vesoljskimi agencijami novembra lani izstrelili v vesolje sondo DART, katere cilj je poskus spremembe smeri potovanja manjšega telesa z namenom preprečitve njegovega trka z Zemljo. Med 26. septembrom in 2. oktobrom se bo sonda zaletela v manjšega od dvojnega asteroida Dimorfos-Didimos z namenom, da rahlo spremeni njegovo hitrost okoli Sonca, s tem pa tudi obliko orbite. "V primeru uspeha bi lahko podobne metode uporabljali pri zaščiti pred morebitnimi prihodnjimi trki manjših asteroidov z Zemljo," je pojasnil Žiberna.

Nasa bo letos poslala v Lunino orbito sondo Artemis 1, ki naj bi predstavljala uvod v ameriške poskuse, da bi na Luno ponovno poslali človeško posadko. Svojo sondo bo tja izstrelila tudi ruska vesoljska agencija. "Zadnja ruska sonda je pristala na Luninem površju leta 1976, zato se nam morda obeta ponovitev ameriško-ruskega tekmovanja v raziskovanju Lune," je še povedal Žiberna.