Trajnostno poročanje omogoča spremljanja vplivov, ki jih ima podjetje na družbo in okolje. Namen je zagotoviti transparentnost in s tem odgovornost podjetij glede njihovega trajnostnega učinka. Pomemben element trajnostnega poročanja je uporaba standardov in smernic, kot so smernice mednarodnega standarda GRI (Global Reporting Initiative), ki predstavlja v svetu trenutno najbolj razširjen model trajnostnega poročanja, ali smernice Mednarodnega združenja računovodij (International Accounting Standards Board - IASB) za poročanje o trajnosti. Slednji zagotavljajo strukturo in smernice za poročanje, kar omogoča primerljivost med podjetji in olajšuje oceno trajnostnega učinka podjetij.

Kakšne koristi pa lahko ima trajnostno poročanje?

Trajnostno poročanje povečuje preglednost in zaupanje med podjetji in njihovimi deležniki, vključno s potrošniki, investitorji, zaposlenimi in lokalnimi skupnostmi. Prav tako lahko pomaga podjetjem identificirati trajnostne izzive in priložnosti ter razvijati strategije za izboljšanje trajnostnega učinka. Slednje pa lahko spodbuja inovacije ter prispeva k doseganju konkurenčne prednosti podjetja ali večje prepoznavnosti njegove blagovne znamke.

Velja pa omeniti, da obstaja velika variabilnost glede obsega in podrobnosti trajnostnega poročanja med podjetji. Nekatera podjetja poročajo le o osnovnih informacijah, medtem ko druga zagotavljajo obsežnejše in podrobnejše informacije o vplivu svojih poslovnih aktivnosti na naravo, posameznika in družbo. Pomembno pa je, da trajnostno poročanje ni zgolj marketinški pripomoček, temveč temeljito, verodostojno in primerljivo poročilo o tem, kaj podjetje počne. Tudi v Sloveniji vse več podjetij prepoznava pomen trajnostnega poročanja in ga vključuje v svoje poslovne prakse. Deloma je to posledica zahtev deležnikov, še posebej velikih mednarodnih korporacij, deloma pa tudi zakonodaje in širših trendov delovanja k bolj trajnostnemu in odgovornemu gospodarstvu.

Dobro narejeno trajnostno poročilo zahteva poleg poznavanja standardov trajnostnega poročanja tudi druge specifične kompetence, ki jih na trgu dela trenutno še primanjkuje.  Podjetja naj bi namreč sledila ključnim trajnostnim temam, ki so zanje pomembna glede na njihovo panogo, vpliv na okolje in družbo, kar vključuje tudi trajnostno strategijo, ključne kazalnike uspešnosti in vrednote. Teme, ki se vključujejo v trajnostno poročanje, pa vključuje podnebne spremembe, upravljanje naravnih virov, odpadkov, družbeno odgovornost, etično poslovanje, varnost in zdravje zaposlenih ter družbeno vključenost. Trajnostno poročilo lahko poudari dosežke podjetij na področju trajnosti, kot npr. zmanjšanje emisij, povečanje energetske učinkovitosti, doseženi trajnostni certifikati itd., obenem pa  mora predstaviti tudi izzive, s katerimi se podjetja soočajo pri doseganju svojih trajnostnih ciljev in tako predstavljati kompas za prihodnji razvoj podjetja.

Udeleženci okrogle mize so bili Polona Debeljak, magistrica managementa trajnostnega razvoja UPFM; Mateja Trobec, magistrica managementa trajnostnega razvoja UPFM; Larissa Muzica, magistrica ekonomike naravnih virov; Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib inštituta.

Magistrski študijski program druge stopnje MANAGEMENT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA – Za človeka, za naravo, za družbo.

Projekt Zelena, digitalna in vključujoča Univerza na Primorskem (GDI UP) sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.