TRAJNOSTNA MESTA NA OBALI: Realna prihodnost ali utopija?

Koper

V začetku letošnjega leta je največji svetovni založnik potovalnih vodnikov Lonely Planet na seznam osmih najbolj trajnostnih mest na svetu uvrstil Ljubljano in jo s tem umestil med mesta, kot so København, Portland, Singapur, Lizbona, Bangalore, Vancouver in San Francisco. Ta primer kaže, da se slovenske občine zavedajo pomena trajnostnega razvoja in lahko v tem pogledu predstavljajo primere dobre prakse tudi v svetovnem merilu. V okviru okrogle mize TRAJNOSTNO MESTO = MESTO PRIHODNOSTI pa so se spraševali, kako je s tem na Obali. Še posebej v največji obalni Mestni občini Koper in Občini Ankaran, ki si delita območje Luke Koper.

Na sliki z leve: Eva Žunec, Roberto Biloslavo, Ana Struna Bregar, Gregor Strmčnik, Ladeja Godina Košir, Aleš Bržan

Ob svetovnem dnevu okolja so zato na UP Fakulteti za management v goste povabili številne akterje iz lokalnega in nacionalnega okolja, da so z nami na podali svoja razmišljanja, izkušnje in želje o trajnostnih mestih. Sodelovali so:

    • g. Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper;

    • g. Gregor Strmčnik, Občina Ankaran;

    • mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change in predsedujoča ECESP;

    • ga. Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER - Centra energetsko učinkovitih rešitev;

    • ga. Eva Žunec, magistra managementa trajnostnega razvoja na UP FM in

  • dr. Roberto Biloslavo, prodekan za izobraževanje in programski direktor magistrskega študijskega programa Management trajnostnega razvoja na UPFM, ki je dogodek tudi moderiral.

Sodelujoči na okrogli mizi so se najprej dotaknili same opredelitve koncepta trajnostnega mesta, ki naj bi po mnenju udeležencev bila ustrezneje opredeljena kot trajnostna skupnost. Pri tem je bila izpostavljena potreba po uravnoteženju med rešitvami digitalne prihodnosti in zavedanja lastnih korenin in naravnih danosti, ki so bila podedovana od naših predhodnikov.

V nadaljevanju se je razprava dotaknila ključnih izzivov MOK in Občine Ankaran na področju trajnostnega razvoja. Izpostavljeni so bili nekateri dosežki in tudi izzivi na področju mobilnosti znotraj obeh občin in med občinama, predvsem pa razumevanje občanov in občank, kaj predstavlja kakovost (so)bivanja. Pri tem je bilo izražena potreba po prevrednotenju nekaterih današnjih vrednot, ustrezni komunikaciji od lokalne skupnosti do države ter iskanju pozitivnih rešitev po zgledu mest v nekaterih severno evropskih državah. Ob tem so bile izpostavljane tudi prakse drugih slovenskih občin in zakonodaja EU, ki postaja vse bolj trajnostno usmerjena.

Ob zaključku je bilo izraženo pričakovanje, da bodo mladi postali bolj aktivni soudeleženci v procesih načrtovanja razvoja občin in si bodo upali preseči danes prevladujoče, pa vendar okostenele miselne okvire.

Sta torej Ankaran in Koper lahko trajnostni mesti oz. mesti prihodnosti? Vabljeni k ogledu posnetka okrogle mize.

Zapis: Prof. dr. Roberto Biloslavo, prodekan za izobraževanje in programski direktor magistrskega študijskega programa Management trajnostnega razvoja.