"Gre za skrajno zavržno dejanje, ki ga je storil s pozicije župana, kot uradna oseba. Imel je moč, da predstavnike Gratela prisili v plačilo donacije. Ko so to storili, jim je omogočil nadaljevanje del," je navedla. Korist je sicer pridobil v korist drugega, za mestno občino. "Donacije niso prepovedane, če so prostovoljne," je dodala tožilka.

Gratel, ki je pred več kot desetimi leti v Ljubljani za telekomunikacijsko družbo T2 gradil optično omrežje, je Ljubljanskemu gradu plačal 500.000 evrov donacije zaradi škode, ki naj bi jo občini povzročil z gradnjo. Tožilka Žgajnarjeva pa je prepričana, da je šlo za podkupnino, da je družba lahko nadaljevala z delom, potem ko jim je občina preklicala dovoljenje za delo.

Mestna inšpekcija postopka, s katerim je ugotovila, da dovoljenje ni veljavno, po oceni tožilke ni vodila na lastno pobudo, temveč na pobudo župana, ki je s tem pritiskal na Gratel. Obdolženi je zatrjeval, da je to storil zaradi javnega interesa, vendar Žgajnarjeva meni, da pogoji za ničnost niso bili izpolnjeni. Zaradi takšnih potez župana se je družba Gratel znašla v težkem položaju in je bila pripravljena pristati na vse, da bi lahko nadaljevala z delom.

Nekdanji direktor Gratela Drago Štrafela je, tako je v sklepni besedi večkrat izpostavila, omilil svoje izjave, dane policiji v preiskavi, ki so bremenile Jankovića. Prav Štrafela je bil po njeni oceni tisti, ki se je z županom dogovoril za sporno donacijo. Na podlagi dogovora naj bi sicer Gratel mestni občini plačal 100.000 evrov donacije in 400.000 evrov odškodnine, po podatkih policije pa so bile izplačane le donacije. "Donacija ne more predstavljati odškodnine," je poudarila.

Janković je kot uradna oseba po njenih besedah pogojeval izplačilo donacije, da bi Gratelu omogočil nadaljevanje del. "Kaznivo dejanje jemanja podkupnine je dokončano že z njegovim terjanjem. Dejstvo je, da je obtoženi izrazil zahtevo, ki so jo potrdile tri priče," je navedla. Ena, ki tega ni potrdila, po oceni tožilstva ni govorila resnice. Priče so se sicer izogibale odgovora o tem, kdo je zahteval odškodnino.

Jankovićev zagovornik Janez Koščak je nasprotno predlagal oprostilno sodbo. "Tožilstvo ni sprožilo postopka zoper tistega, ki naj bi podkupnino dal, zato je tudi Janković ali občina nista mogla prejeti," je poenostavil svoje mnenje o očitkih iz obtožbe.

Ta ljubljanskemu županu, kot je nadaljeval, očita, da je kot dober gospodar od pogodbenega partnerja po kršitvi dogovorjenega dosegel plačilo odškodnine. "V primeru, da tega ne bi storil, bi ga lahko ovadili zaradi nevestnega dela," je ocenil. Ocenil je, da je bilo za podjetje z davčnega vidika celo bolj ugodno, če so odškodnino plačali v obliki donacije.

Janković je ob tem znova zanikal vsa očitana dejanja. Ocenil je, da že štiri leta trpi gonjo s strani štirih oseb, tudi tožilke Žgajnarjeve. Prepričan je, da gre za politično gonjo, ki je nastala na podlagi "pamfleta parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo je vodila Alenka Jeraj iz SDS". Prepričan je, da ni storil kaznivih dejanj, vedno pa je delal le v dobro mesta. Če od Gratela ne bi terjal odškodnine oz. donacije, pa bi, kot je dodal, ravnal malomarno.

Sodnica Vladislava Lunder bo sodbo izrekla danes ob 13.30.