Peebles prejme polovico nagrade za njegova "teoretična odkritja v fizikalni kozmologiji", je navedla akademija. Njegov teoretični model, ki ga je razvijal od sredine 60. do sredine 80. let prejšnjega stoletja, predstavlja temelj sodobnega razumevanja zgodovine vesolja od velikega poka do danes.

Njegova odkritja so prinesla vpogled v to, kaj nas obkroža v vesolju, pri čemer je znanih zgolj pet odstotkov materije in energije v njem. Drugih 95 odstotkov pa je neznanih. To za sodobno fiziko predstavlja velik izziv, so pojasnili na švedski akademiji.

Drugo polovico nagrade pa si bosta razdelila Švicarja Mayor in Queloz za odkritje prvega eksoplaneta, ki kroži okoli Soncu podobne zvezde. Planet izven našega Osončja, imenovan 51 Pegasi, sta odkrila leta 1995. Njuno odkritje je vodilo v pravo revolucijo v kozmologiji. Nato so odkrili več kot 4000 eksoplanetov, ki pa so zelo različni. Večina teh planetarnih sistemov pa ni podobnih našemu, ki ga sestavljajo Sonce in njegovi planeti.

Ta odkritja so znanstvenike vodila tudi v razvoj novih teorij o fizikalnih procesih, odgovornih za rojstvo planetov, so navedli na akademiji.

Nagrado bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Razdelili si bodo finančno nagrado višini devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov).

Niz razglasitev letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek z nagrado za medicino, ki jo prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo.

V sredo bo sledila nagrada za kemijo, v četrtek za književnost, v petek za mir, kot zadnjo pa bodo v ponedeljek, 14. oktobra, razglasili nagrado za ekonomijo.

Nagrado za fiziko so lani prejeli Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland za odkritja na področju laserske fizike.