Sedmi protikoronski zakon, ki ga je DZ sprejel konec lanskega decembra, določa, da delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec december krizni dodatek v višini 200 evrov. Ta je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Podoben ukrep je veljal že v prvem valu epidemije lani spomladi, in sicer za pol marca, april in maj. Takrat je bila zgornja meja za upravičenost do kriznega dodatka v višini 200 evrov mesečno pri trikratniku minimalne plače, v zameno pa je socialne prispevke za te delavce poravnala država.

Zdaj bodo delodajalci izplačani znesek dobili povrnjen. Sredstva se bodo zagotovila iz državnega proračuna, za povračila pa bodo poskrbeli na finančni upravi. Na njenem portalu eDavki je tudi že dostopna vloga, s katero delodajalec izjavi, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Oddaja izjave je mogoča zgolj v elektronski obliki. Rok za oddajo izjav je 28. februar, Furs pa bo nato upravičenim delodajalcem izplačani krizni dodatek povrnil najpozneje do 20. marca.

Ker so številna podjetja decembra izplačala tudi nagrade za poslovno uspešnost, so mnogi zaposleni presegli mejo dvakratnika minimalne plače in kriznega dodatka niso prejeli. To neenakost naj bi odpravil osmi protikoronski zakon, ki ga bo DZ potrjeval prihodnji teden. Vlada je vanj zapisala, da so do kriznega dodatka upravičeni vsi zaposleni, katerih novembrska plača ni bila višja od dvakratnika minimalne plače, pri čemer se plačilo za poslovno uspešnost ne upošteva.

Ti zaposleni naj bi krizni dodatek prejeli s plačami za januar, njihovi delodajalci pa bodo morali izjave Fursu predložiti najpozneje do konca marca. Novost predloga osmega protikoronskega zakona je tudi globa za delodajalce, ki kriznega dodatka ne bi izplačali.

Še vedno pa do kriznega dodatka ne bodo upravičeni zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega proračuna in občinskih proračunov ter pri tujih predstavništvih in organizacijah v Sloveniji. To določilo je nekatere razburilo in med zadevami v obravnavi na ustavnem sodišču je tudi pobuda za oceno njegove skladnosti z ustavo.