Danes mineva 20 let, odkar ste zasedli mesto direktorja v ZD Izola. Ste tistega dne, ko ste prvič prestopili prag te stavbe, pričakovali, da boste toliko časa ostali na tem položaju? Bi z nami delili kakšen spomin na tiste čase, kakšen je bil tedaj zdravstveni dom?

Težko pričakuješ, kaj bo čez 20 let, nisem niti dosti razmišljal o tem. Predvsem je pomembno to, da smo vsa leta peljali to zgodbo relativno v redu in smo zadovoljni, da smo prišli do sem.

Vse je bilo drugače. Preden sem nastopil to funkcijo, sem bil podžupan za zdravstvo, ko je bila županja Breda Pečan. In nekako se je v tem obdobju zgradil ta zdravstveni dom. Jaz sem bil takrat v svetu zavoda kot predstavnik občine in takratni direktor je bil v odhajanju. Potem je prevzela dr. Lovrenčič za en mesec, zaradi precej turbulentnega stanja z določenimi aferami, pa nekako ni bilo kandidata. Nato me je svet zavoda določil, da bi začasno prevzel kot v. d. (vršilec dolžnosti, op.p.) do izbora novega direktorja. Pričakoval sem, da bom na tem položaju par mesecev in evo, kaj se je zgodilo. Direktor sem 20. leto z vmesno dveletno pavzo, ko je bila direktorica dr. Kalanova. Še zmeraj smo tu in lahko pišemo uspešne zgodbe.

Kakšno je splošno, predvsem pa finančno stanje Zdravstvenega doma?

V teh dvajsetih letih smo kot vse institucije šli skozi lepe, rožnate čase, kot tudi skozi zelo težke čase. Vmes smo imeli par kriz, tudi finančnih, ki smo jih sanirali. Poslovali smo s pozitivnim rezultatom, razlika med odhodki in prihodki je bila 180.000 evrov in dejansko trenutno nimamo finančnih problemov. Poslujemo pozitivno, imamo dober finančni tok in na tem področju trenutno ni strahu, da bi karkoli šlo narobe.

Kot vemo, je v Sloveniji na splošno veliko pomanjkanje družinskih zdravnikov. S to težavo ste se pred kratkim soočili tudi sami. Kako je zdaj s tem? Kaj ste uspeli rešiti v tem času?

Dejansko je to vsesplošni problem in kot sem že večkrat povedal, se ta problem rešuje na različne načine. Velikokrat pa se ga reši tako, da se problem naredi drugje. Mi smo trenutno omenjeno težavo rešili, julija prideta dve novi zdravnici. Ena je Izolanka, ena je bila Izolanka in za slednjo mislim, da je po srcu še vedno Izolanka. Zasedli bosta mesto družinskega zdravnika v ZD Izola in v Domu upokojencev. Tako, da lahko rečem, da bodo vse Izolanke in Izolani, če se bodo angažirali, imeli zagotovljenega osebnega zdravnika.

Posebna težava v Izoli naj bi bili pediatri. 

To je bolj navidezna težava. Tehnično gledano na pediatriji nimamo problemov, imamo tri programe in tri pediatrinje. Trenutni problem je, da je ena na daljšem bolniškem staležu, kar rešujemo s tem, da jo nadomeščajo tri zdravnice in v nekem doglednem času bomo rešili tudi to težavo. Zdaj pa bomo še bolj aktivno začeli iskati novo pediatrinjo. Na vidiku imamo rešitev, ki pa je še v povojih.

Še en problem, ki so ga zaznali tudi naši bralci, je reševalna služba. Glede na to, da vi nekako pokrivate vse štiri obalne občine, ste verjetno seznanjeni z zgodbo, ki je pred kratkim odmevala v javnosti. 

Na splošno je v zdravstvu težava, da so povsod po svetu in tudi v Sloveniji potrebe po zdravstveni oskrbi lahko neskončne. Na drugi strani pa imamo omejene možnosti nudenja zdravstvenih storitev, in sicer zaradi omejitev pri financah in kadru. Zdravstvo je toliko napredovalo, da bi lahko celoten bruto družbeni proračun države namenili le za to in bi z lahkoto ves denar porabili ter tako nudili vrhunsko zdravstveno oskrbo vsem.

In bolj kot se prebivalstvo stara, bolj kot prihajajo boljše možnosti za zdravljenje, večja je potreba po finančnih in kadrovskih resursih. Tu zmeraj pride do razkoraka, potem zadeva eskalira, nastane problem, ki se nato nekako reši vsaj za nekaj časa, in ko se to ravnovesje spet poruši, pride do podobnega problema.

Včasih je bilo v ZD Izola 70 zaposlenih, zdaj jih je 150. Letos dobimo štiri nova reševalna vozila in smo zaposlili osem novih reševalk in reševalcev. Pridobili smo dodaten program za nujno medicinsko pomoč, ki na nivoju letnega proračuna znaša približno 360.000 evrov. Omenjeno nam trenutno bistveno olajša delo, kljub temu pa bo prihajalo do določenih problemov, saj se včasih lahko zgodi več dogodkov naenkrat, recimo več prometnih nesreč, naše zmožnosti pa so omejene in niso neskončne. Takrat pride do tega, da je zgoščena potreba, naši resursi pa so še vedno enako veliki in takrat enostavno ni možno vsem ugoditi. Zato je potrebno razumevanje s strani pacientov, da se trudimo maksimalno in nikogar nalašč ne pustimo čakati.

Nekateri uslužbenci naj bi se pritoževali zaradi pomanjkanja delovnih prostorov. Imate tudi vi občutek, da gre na tem področju za veliko težavo?

Ni treba biti vrhunski matematik, da se da to ugotoviti. Če je dvakrat več ljudi in enako število prostorov, nastane problem. Z veseljem lahko povem, da bomo to težavo rešili, ampak spet samo začasno. Občina se je namreč izkazala kot zelo dober partner in se je zelo potrudila, da je dobila nepovratna sredstva s strani države in nam iz proračuna namenila 600.000 evrov. Vzhodno in zahodno teraso zdravstvenega doma bomo zaprli in s tem zagotovili dodatne prostore. V letu 2024 bomo dozidali tudi reševalno postajo, v kateri je zdaj že več kot 50 ljudi in posledično potrebujemo veliko prostora.

Jeseni nas čakajo lokalne volitve. Vi ste predvsem na lokalnem nivoju aktivni v politiki že vrsto let.

V politiki sem že 30 let, s tem da sem imel vmes 10-letno pavzo. Tako, da sem kljub temu nekako zmeraj nov obraz. Sem socialno-liberalno usmerjen, v tem polju delujem in deloval bom tudi naprej. Tudi Ponosni na Izolo ima takšen program. Aktivno bomo šli na lokalne volitve. Pripravljamo se, pišemo program, zbiramo listo, imamo že kandidate in resno računamo na jesen.

Na prejšnjih lokalnih volitvah ste dosegli dober uspeh – relativna zmaga v prvem krogu, v drugem krogu pa vas je premagal župan Markočič. Boste kandidirali tudi letos?

Letos bom mogoče kandidiral. Imamo par kandidatov in še preigravamo, kdo bi kandidiral. Bomo videli, kako bo, vsekakor pa bo zanimivo spremljati in videti, kaj se bo dogajalo.