Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer na poti s Floride nazaj v Belo hišo novinarjem ponovil grožnjo z napadi na iranske kulturne objekte, čeprav so člani njegove vlade na čelu z državnim sekretarjem Mikom Pompeom čez dan zagotavljali, da vojnih zločinov ne bodo izvrševali.
TO BI BIL VOJNI ZLOČIN: Trump vztraja pri bombardiranju iranskih kulturnih objektov
Svet
Trump je bil na poti s počitnic bojevito razpoložen in je tudi zagrozil s sankcijami Iraku, če bo skušal uresničiti sklep parlamenta, ki poziva k umiku ameriške vojske iz države.
Pompeo je sicer v nedeljo nadaljeval s kampanjo prepričevanja javnosti, da je bila petkova usmrtitev poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde al Kuds generala Kasema Solejmanija potrebna za preprečitev "takojšnje grožnje", čeprav ni razložil kakšne. Trump je namignil na možnost, da bo objavil obveščevalne podatke, na podlagi katerih je sprejel odločitev za usmrtitev Solejmanija.
....targeted 52 Iranian sites (representing the 52 American hostages taken by Iran many years ago), some at a very high level & important to Iran & the Iranian culture, and those targets, and Iran itself, WILL BE HIT VERY FAST AND VERY HARD. The USA wants no more threats!
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) January 4, 2020
V Iranu so protestirali in grozili z 32 tarčami, Trump je zagrozil nazaj z 52 tarčami in omenil, da ima največjo vojsko na svetu. Zagrozil je tudi z napadi na kulturne objekte, kamor spadajo tudi mošeje, kar bi bil vojni zločin.
Pompeo je v številnih intervjujih zagotovil, da ameriška vojska ne bo izvajala vojnih zločinov. Trump je potem zvečer potrdil, da grožnja z napadi na kulturne objekte velja. "Oni lahko uporabljajo obcestne bombe in razstreljujejo naše ljudi, mi pa se ne smemo dotakniti njihovih kulturnih objektov? Tako to ne gre," je zatrdil Trump in dejal, da če bo Iran kaj storil, bo prišlo do velikega maščevanja.
Napadi na kulturne objekte oziroma prizorišča so po mednarodnem pravu vojni zločin, prepoveduje pa jih tudi resolucija Varnostnega sveta ZN iz leta 2017, ki je torej imela podporo Trumpove vlade. Potem je tu še haaška konvencija o zaščiti kulturne dediščine iz leta 1954.
Odločitev iraškega parlamenta o tem, da naj se tuje sile umaknejo iz države, je Trumpa užalila in je zagrozil s sankcijami. "Tam imamo izjemno drago letalsko oporišče, katerega gradnja je pred mojim časom stala milijarde dolarjev. Ne gremo nikamor, dokler nam tega ne plačajo. Zaračunali jim bomo take sankcije, kot jih še niso videli. V primerjavi z njimi se bodo iranske sankcije zdele malenkost," je dejal Trump.
"Iran ne bo nikoli imel jedrskega orožja," je nato danes tvitnil Trump.
IRAN WILL NEVER HAVE A NUCLEAR WEAPON!
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) 6 January 2020
Pred tem je Teheran v nedeljo naznanil peto fazo umika od obvez jedrskega sporazuma iz leta 2015. Po novem naj ne bi več upošteval omejitev glede jedrskega programa. Gre tako za omejitve glede zmožnosti in ravni bogatenja, shranjevanja obogatenih snovi, pa tudi glede raziskav in razvoja.
ZDA so se pod Trumpom že umaknile iz sporazuma, ki je Iranu prinesel umik mednarodnih sankcij v zameno za spoštovanje omejitev jedrskega programa. Cilje je bil Iranu preprečiti razvoj jedrskega orožja. ZDA so po umiku proti Iranu tudi znova uvedle sankcije, nakar je Iran postopoma začel opuščati izvajanje določil sporazuma.