Osrednji koprski trg se prvič pojavi v virih pod imenom plathea comunis in plathea comunitatis. Na Finijevem zemljevidu iz leta 1616 se pojavlja zgolj z imenom Trg. V avstrijskem katastru je imenovan po avstrijskem mestu Leipzig, po kraju, kjer so bile Napoleonove čete poražene. Del Titovega trga med stolnico in škofijskim dvorcem se je v tistem času imenoval Piazza del Duomo.

Sprememba imena skozi čas
V tridesetih letih 20. stoletja so trg preimenovali v Piazza Roma. Na Titov rojstni dan leta 1946 pa je sledila pobuda, da bi se trg imenoval Trg maršala Tita. Nekaj let kasneje je postal Trg revolucije. Leta 1956 je bil ponovno preimenovan v Titov trg, Trg Brolo pa so preimenovali v Trg revolucije. Po mnenju zgodovinarke Vlaste Beltram se je trg imenoval po Titu šele leta 1956, ko je Koper pripadel Jugoslaviji. Z osamosvojitvijo Slovenije je ohranil ime Titov trg. Koprski staroselci so ga vedno imenovali Piàssa, kot je bilo v rabi za osrednje trge po mestih Beneške republike.

Loža – več kot kavarna
Stavba je bila zgrajena v 15. stoletju, današnji videz pa je dobila v 17. stoletju. Namenjena je bila za debatni klub vseh meščanov, njihove razprave pa so upoštevali tudi v mestnem svetu. Krasi jo številno heraldično okrasje in terakotna plastika Madone z otrokom v vogalni niši, postavljena v spomin na uničujočo kugo iz leta 1554. Od sredine 19. stoletja dalje je v njenem pritličju odprta tudi kavarna, kjer lahko še danes spijete kavo in uživate v pogledu na celoten trg.

Iz gostišča in orožarne nastala univerza
Foresterija, v preteklosti imenovana tudi Albergo nuovo, je služila sprejemu in bivanju podestatovih gostov. Foresterijo krasijo zelo lepa kamnita renesančna vrata, imenovana "Porta del Corte". Sosednja stavba, Armerija, je do leta 1550 služila kot skladišče orožja (orožarna), kasneje pa so jo zamenjali mestna hranilnica oziroma zastavljalnica za ubožne (ex Monte di Pietà) ter prostori mestnih uradov in vicedomov. Nekdaj ločeni stavbi so povezali v 18. stoletju, ko so tudi povišali Armerijo za eno nadstropje. Obe stavbi sta nastali v 15. in 16. stoletju. Sedaj služita novemu namenu. V Armeriji se nahaja sedež Univerze na Primorskem, v Foresteriji pa knjižnica Fakultete za humanistične študije, večnamenski prostor, manjša knjigarna in kantina.