Majhni delci plastike nastajajo tudi z razpadanjem velikih odpadkov, kot so vrečke in plastenke.

Kaj pravzaprav je mikroplastika, o kateri zadnje čase toliko beremo in poslušamo? Gre za delce plastike v velikosti od 300 mikrometrov do 5 milimetrov. To je najpogostejša definicija, čeprav nekateri avtorji uporabljajo tudi druga območja velikosti. Ti delci vstopajo v morje na različne načine; največ mikroplastike pride z izpusti odpadnih voda, tudi iz čistilnih naprav.

Majhni delci plastike nastajajo tudi z razpadanjem velikih odpadkov, kot so vrečke, plastenke, zaboji, ribiške mreže in mnogi drugi. Mikroplastika vsebuje veliko kemičnih dodatkov, ki izboljšajo njene lastnosti, vendar so škodljivi za organizme. Na delce plastike se tudi vežejo različne strupene snovi iz vode, tako da je plastika 'prenašalka' različnih strupov.

Delci mikroplastike z lahkoto vstopajo v našo hrano

Zaradi svoje majhnosti delci mikroplastike zlahka vstopajo v morske prehranske splete. Našli so jih že v mnogih organizmih, s katerimi se hrani tudi človek. Najmanjšo težavo verjetno predstavljajo ribe, saj njihova prebavila, v katerih se kopičijo delci, pred pripravo odstranimo. Večja težava so organizmi, ki jih uživamo cele, denimo školjke. Vendar pa morski organizmi nikakor niso edini in najpomembnejši vir vnosa mikroplastike v človeško telo, saj so njeni delci prisotni malone vsepovsod, tudi v večini pitne vode. Nenazadnje se iz zraka posedajo na vsako hrano, ki jo imamo na krožniku, so nam pojasnili na Morski biološki postaji Piran (MBP).

"Tržaški zaliv je razmeroma zaprto območje, zato je kopičenje plastike in mikroplastike večje. Rezultati posameznih raziskav, ki pa so zelo redke, kažejo, da so kakšni zalivi nekoliko bolj onesnaženi (npr. Bele skale), ampak je res premalo rezultatov, da bi lahko podali bolj konkretno oceno," na vprašanje, kakšno količino mikroplastike beležimo v slovenskem morju in katera območja so najbolj izpostavljena, odgovarjajo na MBP.

Bele skale (foto: www.slovenia.info/Jaka Ivančič)

Na Obali številne čistilne akcije in pozivi k zmanjševanju rabe plastike

O plastičnih odpadkih, ki torej razpadajo v mikroplastiko, nam lahko več povedo tisti, ki se z njimi srečujejo 'na štiri oči' - jadralci, suparji in drugi opazovalci obale. Ter nenazadnje tisti, ki jo v številnih akcijah tudi čistijo. Jure Orel, ki s projektom Zelena akademija ozavešča mlade o problematiki onesnaževanja morja, opisuje, da si z otroki na dan obiska njihove "predavalnice na morju" najprej vzamejo dobro uro časa za čiščenje obale. "Zanimivo je, da vedno napolnimo nekaj vreč, tudi če se vrnemo na iste lokacije," pravi Orel, ki meni, da je na to temo že zazvonil rdeči alarm, tako pri nas kot v svetovnem merilu, saj se je tej težavi posvečalo premalo pozornosti.

Tudi Radio Koper in Luka Koper sta to poletje zagnala okoljevarstveno akcijo, v sklopu katere sta primorske gostince pozvala k zamenjavi plastičnih slamic z biorazgradljivimi. "V uredništvu smo se pogovarjali o tem, kaj lahko kot posamezniki in kot javni medij naredimo za naše okolje. Prišli smo na idejo, da bi gostince povabili k umiku uporabe plastičnih slamic. Število gostincev, ki so pristopili k akciji, je bilo več kot 40. Želimo si, da akcija ne bi bila le poletna avantura, ampak da bo večina od njih trajno umaknila plastične slamice in druge tovrstne izdelke," je o akciji povedal odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko.

Letos septembra je potekala že 10. jubilejna čistilna akcija Čista obala, prostovoljci so zbrali so zbrali približno 600 kilogramov odpadkov.

Slovenija še nima sistematičnega monitoringa onesnaženja z morskimi odpadki

Splošna onesnaženost slovenskega morja je sicer zmerna, razen občasno povišanih koncentracij TBT (tributilkositra) v morski vodi. "Vendar so predpisane meje v tem primeru zelo nizke, zato tudi občasno povišane koncentracije ne pomenijo nevarnosti za morske organizme in ljudi," opisujejo na MBP. Opazen je tudi padajoč trend v zadnjih letih, saj je uporaba teh snovi prepovedana že vsaj deset let.

"Težko rečemo, da je naše morje v zadnjih letih manj onesnaženo, gotovo pa tudi ni bolj onesnaženo. Kot smo rekli, je v celoti gledano le zmerno onesnaženo. Žal slednje ne velja za onesnaženje s plastičnimi delci različnih velikostnih razredov, ki se zagotovo stopnjuje. Vendar, kot že rečeno, je raziskav premalo, pa tudi sistematičnega monitoringa onesnaženja z morskimi odpadki še nimamo, tako da so ocene obsega onesnaženja negotove. Vendar je nujno dodati, da to novodobno onesnaženje ni značilno samo za naše morje, temveč je velik globalni problem," sta za Regional pojasnila dr. Oliver Bajt in dr. Janja Francé iz MBP.