Na sestanku v umaški gostilni, ki bi moral ostati tajen, a so njegove podrobnosti vseeno pricurljale v javnost, se je z ministroma sestalo približno 10 izbranih ribičev, kar naj bi povzročilo nejevoljno nepovabljenih. Dogovorili naj bi se za ribolov hrvaških ribičev bližje slovenski obali, Slovencem pa naj bi dovolili ribe loviti bližje hrvaški obali. Tako naj bi slovenski ribiči lahko ribe lovili vse do Umaga, hrvaški ribiči pa bi imeli dovoljenje za ribolov do Kopra. Ob tem bi jim bile še odpisane že prejete kazni, ki so jih prejeli od slovenske policije.

Nekateri ribiči naj bi bili proti temu dogovoru, med njimi Branko Stipaničić, ki je za Glas Istre dejal, da bo še naprej lovil znotraj hrvaškega teritorialnega morja, kar je po njegovem do polovice Piranskega zaliva, in to kljub kaznim. Drugi lokalni ribič, Daniele Kolec, je medtem prepričan, da Slovenija s tem pogojuje vstop Hrvaške v schengensko območje.

Na hrvaškem kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da so na sestanku želeli najti način, kako ustaviti kaznovanje hrvaških ribičev v slovenskem morju, a mnoge moti dejstvo, da je bil sestanek tajen ter da nanj niso bili povabljeni vsi ribiči.

Kot spominja istrski portal, spori v Piranskem zalivu trajajo že trideset let, v zadnjih letih pa "dežujejo" kazni za ribiče, ki lovijo na spornem območju. Hrvaški ribiči naj bi v 300 delovnih dneh na leto s slovenske strani vsak dan prejeli po tri kazni v višini 500 evrov. Hrvaški ribiči jih sicer ne plačujejo več, ampak jih posredujejo na ministrstvo za notranje zadeve.