Poročali smo že o porastu vandalizma, ki pa opažajo prebivalci Kopra in okolice; obtožbe letijo zlasti na mladostnike, voznike skuterjev, ki s svojimi predelanimi in zelo glasnimi motorji vznemirjajo okoliške prebivalce. Kaj tvegajo s svojimi 'tehničnimi mojstrovinami' pri kontroli cestnega prometa? Glede na predpise, zelo veliko; v praksi pa skoraj nič. Zato se tudi ni za čuditi, da ljudje obupano ugotavljajo: "nihče ne ukrepa". 

Tehnični 'mojster', ki si predela svoj motor, mora za to pridobiti ustrezno odobritev; vse vrednosti, tudi emisije hrupa, morajo biti takšne, kot jih določajo predpisi glede mejnih vrednosti hrupa mopedov in motornih koles. Na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da je slovenska zakonodaja na področju tehničnih pregledov vozil ne le povsem usklajena z zakonodajo Evropske unije, ampak celo strožja. "Glede obsega, za katera vozila se izvajajo tehnični pregledi, pa je nacionalna zakonodaja celo strožja od evropske," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

Na AMZS, ki izvaja tehnične preglede vozil, pojasnjujejo, da se kontrolne meritve hrupa opravljajo pri rednih in izrednih tehničnih pregledih na predpisani prosti površini za merjenje hrupa vozil. "Na tehničnih pregledih se meritev hrupa mirujočega vozila opravi po presoji kontrolorja, kadar je ta na meji dovoljenega" in pri tem opozarjajo, da gre za meritev hrupa mirujočega vozila in ne v vožnji. Kot ugotavljajo, je v večini primerov prevelika glasnost povezana z vgradnjo neoriginalnega oziroma nehomologiranega izpuha, ki je že sam po sebi razlog za zavrnitev na tehničnem pregledu in meritev v tem primeru ni potrebna. 

Vendar pa ugotovitve tehničnega pregleda ne nujno odražajo dejanskega stanja motorja na cesti. "Lastnik lahko po opravljenem tehničnem pregledu motornega kolesa ali mopeda z vgrajenim homologiranim izpuhom odstrani dušilec ali zaradi enostavne vgradnje celo zamenja izpušni lonec in vozilo potem presega predpisano mejno vrednost hrupa, kar je mogoče ugotavljati zgolj s kontrolo na cesti," opozarjajo na AMZS.

Vprašanja, kako je z uveljavljanjem predpisov v praksi in kakšen je dejanski nadzor kršitev predpisanih vrednosti hrupa s predelanimi motorji, smo naslovili na Inšpekcijo za cestni promet IRSI, ki pa tega, kot kaže, ne nadzira.

"Inšpekcija za cestni promet IRSI je v svojih nadzorih v cestnem prometu osredotočena na nadzor gospodarskih vozil, s katerimi se izvajajo prevozi blaga in potnikov (razen JPP v notranjem cestnem prometu-IRSOE), tako da nadzora enoslednih vozil v cestnem prometu praviloma ne izvaja". V letih 2022 in 2023 s strani inšpektorjev IRSI "iz cestnega prometa ni bilo izločeno nobeno enosledno vozilo", navajajo na naše vprašanje glede števila kršiteljev in izrečenih kazni.

Kako ugotovijo, da je sumljivo predelan in hrupen motor zrel za izredni tehnični pregled? Inšpekcija za cestni promet navaja, da se policist ali inšpektor lahko odloči za izredni tehnični pregled vozila zaradi suma predelave v nasprotju s predpisi "na podlagi neposrednih vizuelnih ugotovitev ali s pomočjo tehničnih indikatorjev (diagnostična oprema)".  A ob tem priznava, da inšpektorji nimajo opreme za ugotavljanje dovoljenih vrednosti hrupa: "Inšpekcija za cestni promet IRSI ne posreduje posebne opreme za ugotavljanje dovoljenih vrednosti hrupa." 

Podoben odgovor smo prejeli s strani Policijske uprave (PU) Koper, kjer poudarjajo, da "policisti PU Koper redno izvajajo nadzor nad tovrstnimi vozniki in kršitelje cestno prometnih predpisov dosledno kaznujejo", vendar gre večinoma za kršitve preseganja konstrukcijsko določene hitrosti, medtem ko, kot navajajo, "policisti zaznavajo glasnost mopedov, vendar nimajo tehničnih sredstev za ugotavljanje tovrstnih kršitev". 

Verjetno se prav v teh navedbah skriva tudi odgovor na vprašanja, zakaj je hrumenja skuterjev po mestnih ulicah vsak dan več in zakaj prebivalcev občutek, da "nihče ne ukrepa" ne vara.