Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je, kot je predhodno napovedala, popoldne na kmetijsko ministrstvo in Upravo RS za zaščito in reševanje posredovala zbrane podatke o oceni škode po letošnji suši, ki pa je, kot je danes poudaril tudi predsednik vlade Robert Golob, verjetno še ni konec, tako da bo ocena škode "kvečjemu naraščala, ne obratno".

Kot je povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvi Tatjana Buzeti, na KGZS glede na danes posredovane podatke ocenjujejo, da je od poljščin najbolj prizadeta koruza in da bo pridelek v povprečju manjši za od 40 do 50 odstotkov. Ponekod na peščenih tleh bo izpad tudi večji oz. pridelka sploh ne bo.

Pri ostalih žitih bo izpad pridelka po zdajšnjih ocenah v povprečju 40-odstoten, pri bučah in krompirju 30- do 50-odstoten, izpad pridelka hmelja naj bi bil okoli 40-odstoten. Velik izpad je tudi pri travinjah, po ocenah v povprečju okoli 50-odstoten, ponekod pa tudi do 90-odstoten. Še posebej živinorejci naj bi zaradi tega ponekod že imeli velike težave in že zdaj težko zagotavljajo krmo za živali, obeta pa se še velik izpad koruze.

Pri pridelavi zelenjave in sadja so največ škode povzročile visoke temperature pri plodovih, ki so ožgani in prisilno dozorevajo, tako da se ocenjuje, da bo škoda vsaj 40 odstotkov, na nekaterih predelih pa tudi od 80 do 100 odstotkov, je podatke kmetijske svetovalne službe povzela Buzetijeva. "Celo pri vinski trti se že vidijo posledice suše, čeprav je precej odporna, in lahko pričakujemo do 50 odstotkov manjši pridelek," je dodala.

Glede na prejete podatke na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da škoda zaenkrat še ne presega škode po suši v letu 2017, ko je bila ta ocenjena na 65,3 milijona evrov, je pa blizu oz. na meji 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, tako da se lahko začne postopek zbiranja skupnih podatkov.

Državna sekretarka ocenjuje, da bi lahko bil sklep vlade o začetku postopkov za zbiranje podatkov o škodi na terenu, ki jih zbira uprava za zaščito in reševanje skupaj z občinskimi komisijami, sprejet do konca avgusta, zbiranje podatkov pa bi nato steklo septembra.

Na podlagi podatkov bo znana tudi realna slika, kakšne so posledice na terenu pri različnih pridelkih in v različnih regijah, je poudarila. Računa, da bo potrebno gradivo pripravljeno za prvo sejo vlade po počitnicah.

BONUS VIDEO: Pedofili prežijo tudi na naših plažah; kako reagirati?

Če je škoda zaradi suše višja od 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, se nato pripravi tudi državni program odprave posledic, ki lahko vključuje več ukrepov, kot so izplačila odškodnin in ukrepe, ki jih navaja tudi KGZS.

Ta predlaga, da država poleg izplačila odškodnin kmetom pomaga tudi tako, da se izvedejo predčasna izplačila subvencij in da odpiše prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter najemnine za kmetijska zemljišča v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na izplačilo odškodnine zaradi suše lahko sicer kmetje računajo prihodnje leto.

Zaradi omenjene suše v 2017 je država odobrila sedem milijonov evrov pomoči, izplačanih pa je bilo na koncu nekaj manj kot to. V zadnjih dveh desetletjih je bila sicer najhujša suša leta 2003, ko je bila škoda ocenjena na 121,5 milijona evrov, država pa je odobrila za nekaj manj kot 35 milijonov evrov pomoči.