V tej luči je opozorila, da je Slovenija k strukturnim reformam intenzivno pristopila leta 2009, a zaradi pomanjkljivega socialnega dialoga in nizke stopnje zaupanja s pokojninskim zakonom in zakonom o malem delu ni uspela. A Sloveniji je nato le uspelo sprejeti pokojninsko reformo in reformo trga dela, je dodala.

Med dosežki je izpostavila tudi novo socialno zakonodajo, ki je vzpostavila enotno vstopno točko in povezala baze podatkov. Priznala je, da ta proces ni potekal brez napak in da bo treba izpeljati določene popravke zlasti na področju starejših.

Kopač Mrakova deli mnenje OECD, da bo v prihodnje treba izvesti zdravstveno reformo in vzpostaviti dolgotrajno oskrbo. Področje oskrbe na domu oz. pomoči starostnikom bi sama povezala s socialnim podjetništvom.

V zvezi z reformo institucij je pojasnila, da že poteka, da pa velja takšne spremembe izvajati postopoma. V tej luči je sicer omenila povezovanje centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanje. Zavzela se je tudi za učinkovitejše prilagajanje aktivne politike zaposlovanja trenutnemu položaju, ko je dostopnih delovnih mest izredno malo in subvencije ne dajejo več takšnih učinkov, kot so jih v preteklosti.

Napovedala je še spremembe študentskega dela. Kot je dejala, je bila v pogovorih s študenti že sprejeta logika "vsako delo šteje", kar pomeni plačevanje prispevkov na eni in pravice na drugi strani.

Rafal Kierzenkowski iz OECD je sicer v zvezi s prestrukturiranjem socialnih izdatkov v Slovenji priznal, da je prišlo je do precejšnjega napredka na tem področju. Dodal pa je, da je še prostora za izboljšave. Slovenija bi lahko denimo še zaostrila kriterije za socialne transferje (npr. družinske dodatke).

Po njegovih besedah je še vedno prostor za znižanje nadomestil za brezposelnost, ki so razmeroma visoka. S tega naslova so visoki državni izdatki, obstaja pa tudi nevarnost demotivacije za zaposlitev.

Kierzenkowski je poudaril tudi pomen izpeljave zdravstvene reforme. Z izboljšano učinkovitostjo zdravstvene porabe bi lahko podaljšali pričakovano življenjsko dobo za tri leta, hkrati pa znižali porabo, je dejal. V tej luči je menil, da velja razširiti osnovo za prispevke in racionalizirati košarico pravic. Po njegovih besedah je treba razvijati tudi dolgotrajno oskrbo - vzpostaviti mehanizem financiranj, ki temelji tako na delovno aktivnih kot na upokojencih. V zvezi s srednješolskim izobraževanjem je predlagal spremembo normativov in boljšo izrabo učiteljskega osebja.

Ker je Slovenija na področju staranja prebivalstva med najbolj izpostavljenimi državami v OECD, je svetoval tudi dodatne reforme na pokojninskem področju.

Sorodne vsebine:

Na Obali najraje vozijo avtomobile in animirajo

Še zaželeni, a s pol manj izbire

Preprostovoljni v pomoč obalnemu zavetišču