"Po pravilih je tako, da se vojsko aktivira na pobudo Civilne zaščite. Tukaj nas je naučilo, da mora Civilna zaščita takoj aktivirati vojsko, zlasti za to logistično podporo. Za gašenje je vojska vedno aktivirana, za logistično podporo pa doslej ni bila," je na okrogli mizi dejal Šarec.

Na okrogli mizi so o izkušnjah in izzivih pri organizaciji tako obsežne gasilske akcije spregovorili vodja intervencije Simon Vendramin, poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, vodja sežanske izpostave Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček, poveljnik letalske enote Policije Dejan Kink, predstavnika Slovenske vojske podpolkovnik Matjaž Bončina in major Primož Pintar ter direktorica zavoda Miren Kras Ariana B. Suhadolnik.

Vsi sogovorniki so v pogovoru poudarili, da je v boju s požarom praktično sodelovala celotna Slovenija. Poleg gasilcev in prostovoljcev so mnogi zbirali različno pomoč, predvsem pijačo, precej pa je bilo zbranih tudi finančnih sredstev. Gasilska zveza Slovenije je iz državnih sredstev in enakega zneska, ki jim ga je namenil podjetnik Ivo Boscarol, ter različnih donacij prejela skoraj šest milijonov evrov. To so bila namenska sredstva za nabavo potrebne gasilske opreme in povračilo drugih stroškov intervencije. Vsa pridobljena sredstva so razdelili med slovenska gasilska društva glede na njihovo sodelovanje pri gašenju požara.

V akciji Skupaj za Kras pa je bilo po besedah Suhadolnikove doslej zbranih 250.000 evrov. Večina tega denarja bo namenjena za nabavo drevesnih sadik in semen, s katerimi bodo v prihodnjih letih pogozdili območje požara, ter ureditev drevesnice.

Košiček je povedal, da bo verjetno trajalo več desetletij, da se bo narava vsaj delno obnovila, pri tem pa ji želijo na strokoven način pomagati.

Pri gašenju je bilo pomembno tudi, da so gasilci pred ognjenimi zublji uspeli ubraniti kraške vasi in ostalo lastnino, predvsem pa da ni prišlo do težjih poškodb ali celo smrti med gasilci, ostalimi reševalci ali domačini.

Požar na Krasu, ki je v primežu vročinskega vala in hude suše izbruhnil 15. julija 2022, je v 17 dneh zajel kar 3.705 hektarov površin. Z ognjenimi zublji so se poleg 15.000 gasilcev spopadali tudi pripadniki Slovenske vojske in Policije, v gašenje požara ter reševanje življenj in premoženja pa so se vključile tudi druge službe. Ključnega pomena je bila vloga številnih prostovoljcev, izpostavili pa so tudi velja tudi pomoč sosednjih in prijateljskih držav.

V Parku vojaške zgodovine v Pivki so razstavo postavili na velike panoje pred upravno stavbo. Izbranih 38 fotografij različnih avtorjev bo na ogled do septembra.