Robert Časar

Nekdanji član nadzornega sveta Luke Koper Bojan Zadel je med drugim dejal, da so nadzorniki odločitev uprave za nakup deleža v TTI leta 2008 podprli, potem ko so prejeli cenitev, ki jo je pripravila revizijska hiša Deloitte. Povedal je, da je bila vrednost slovaške logistične družbe ocenjena na 119 milijonov evrov, vendar so bili morebitni sinergijski učinki sodelovanja med TTI in Luko ocenjeni na 56 milijonov evrov. Zato se jim je plačilo 25 milijonov evrov za 10 odstotkov družbe in mesto v njeni upravi zdelo dober posel. Nadzorni svet je nakup odobril soglasno, je poudaril.

Zatrdil je, da posla ne bi smeli obravnavati kot finančno naložbo, ampak v luči širitve poslov na vzhod Evrope, kjer je imel TTI močan položaj pri organiziranju železniških prevozov.

Za sprejetje sklepa niso čakali na redno sejo nadzornega sveta, ampak so sklicali dopisno. Zadel je dejal, da so to storili, ker so mediji poročali o zanimanju družbe Deutsche Bahn za nakup TTI, v Kopru pa so jo želeli prehiteti, da ne bi nemške železnice preusmerile tovorov z vzhoda proti severnomorskim pristaniščem.

Nekdanji uslužbenec podružnice TTI Kristjan Grmšek je ocenil, da bi do sinergijskih učinkov gotovo prišlo, vendar Luka po menjavi uprave TTI ni več ponujala dovolj ugodnih cen za realizacijo poslov.

Bivši direktor družbe Rail Cargo Adria, ki sta jo ustanovili Luka in TTI, Valter Abramovič je povedal, da so po začetku poslovanja odpremili nekaj vlakovnih kompozicij pločevine na Slovaško, nato pa je nastopila globalna recesija in niso realizirali nobenega posla več. Nato so po njegovih besedah tovor iz Luke po nižjih cenah prevažali romunski tovornjaki, ki niso plačevali dajatev na gorivo. Menil je, da bi brez finančne krize sodelovanje Luke in TTI prineslo sinergijske učinke.

Erik Sarkić, ki je bil leta 2008 zaposlen v luški službi trženja, je dejal, da so analizo sinergij pripravili na podlagi poslov, ki jih je TTI dejansko izpeljal v drugih pristaniščih, pri pripravi pa so sodelovali predstavniki vseh terminalov v Luki Koper.